Page 193 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 193
JANEZ WEISS
dela in osebe do leta 1565. Gradivo, ki nam slika poznejše obdobje,
vse do smrti 1581, pa najdemo v Arhivu Republike Slovenije, v fondu
Deželni stanovi za Kranjsko (AS 2). Nekaj notic, povezanih z nje-
govim sinom Matijo, srečamo tudi v gradivu Ograjnega sodišča za
Kranjsko (AS 306). Omeniti pa je potrebno, da gotovo obstajajo viri
o njegovem delovanju tudi drugje, v HHSA in DOZA na Dunaju,
SLA v Gradcu in HNA v Zagrebu. To je delo, ki nas še čaka.
Omeniti je potrebno tudi literaturo, ki je Vlahoviča tako ali
drugače omenjala. Srečamo ga omenjenega v 3. knjigi Dimitzove
Geschichte Krains (1874) in Grudnovi Zgodovini slovenskega naroda
(1902). Med ključno literaturo spada delo Theodorja Elzeja, ki je v
dveh člankih Die evangelischen Prediger Krains im XVI. Jahrhundert
(1900-1901) podal temeljite biograme kranjskih predikantov, med
njimi tudi Vlahoviča, seveda z nekaj pomankljivostmi. V Trubarjevem
zborniku (1908), izdanem ob 400. obletnici Trubarjevega rojstva , je v
kvalitetnem članku Protestantizem v Istri, v metliški in hrvatski Krajini
Ivan Steklasa podal nekaj podatkov o Vlahoviču. Primerno mesto
mu je namenil tudi Leopold Podlogar v študiji Belokranjski refor-
matorji, izšli leta 1908 v katoliški reviji Dom in svet. S tem se tudi
končajo večje omembe v prvi polovici 20. stoletja, v slovenski histo-
riografiji druge polovice 20. stoletja pa Vlahoviča skorajda ne naj-
demo več. Še bolj marginalno mesto mu je namenilo hrvaško zgodo-
vinopisje. V starejših zgodovinah hrvaškega naroda je bolj ali manj
spregledan ali zasenčen s pomembnejšimi osebnostmi hrvaške re-
formacije, kot so Matija Vlačič (Flacius Illyircus), Štefan Konzul,
Antonij Dalmata in Pavel Skalič. Vlahovič je tako pred nami prvič v
nekakšni celovitosti. Sprehodimo se torej po njegovih korakih.
Čas oblikovanja
Čas Gregorja Vlahoviča je 16. stoletje. Rodil se je 12. marca 1523
v Ribniku na Hrvaškem, umrl pa je v Ljubljani, 18. februarja 1581.
Živel je torej nepolnih 58 let. Prostor njegovega življenja in dela je
bilo večinoma ozemlje današnje jugovzhodne Slovenije in bližnja,
čezkolpska Hrvaška, občasno pa je posegel tudi dlje, na Spodnjo
Štajersko in osrednjo Hrvaško.
191
dela in osebe do leta 1565. Gradivo, ki nam slika poznejše obdobje,
vse do smrti 1581, pa najdemo v Arhivu Republike Slovenije, v fondu
Deželni stanovi za Kranjsko (AS 2). Nekaj notic, povezanih z nje-
govim sinom Matijo, srečamo tudi v gradivu Ograjnega sodišča za
Kranjsko (AS 306). Omeniti pa je potrebno, da gotovo obstajajo viri
o njegovem delovanju tudi drugje, v HHSA in DOZA na Dunaju,
SLA v Gradcu in HNA v Zagrebu. To je delo, ki nas še čaka.
Omeniti je potrebno tudi literaturo, ki je Vlahoviča tako ali
drugače omenjala. Srečamo ga omenjenega v 3. knjigi Dimitzove
Geschichte Krains (1874) in Grudnovi Zgodovini slovenskega naroda
(1902). Med ključno literaturo spada delo Theodorja Elzeja, ki je v
dveh člankih Die evangelischen Prediger Krains im XVI. Jahrhundert
(1900-1901) podal temeljite biograme kranjskih predikantov, med
njimi tudi Vlahoviča, seveda z nekaj pomankljivostmi. V Trubarjevem
zborniku (1908), izdanem ob 400. obletnici Trubarjevega rojstva , je v
kvalitetnem članku Protestantizem v Istri, v metliški in hrvatski Krajini
Ivan Steklasa podal nekaj podatkov o Vlahoviču. Primerno mesto
mu je namenil tudi Leopold Podlogar v študiji Belokranjski refor-
matorji, izšli leta 1908 v katoliški reviji Dom in svet. S tem se tudi
končajo večje omembe v prvi polovici 20. stoletja, v slovenski histo-
riografiji druge polovice 20. stoletja pa Vlahoviča skorajda ne naj-
demo več. Še bolj marginalno mesto mu je namenilo hrvaško zgodo-
vinopisje. V starejših zgodovinah hrvaškega naroda je bolj ali manj
spregledan ali zasenčen s pomembnejšimi osebnostmi hrvaške re-
formacije, kot so Matija Vlačič (Flacius Illyircus), Štefan Konzul,
Antonij Dalmata in Pavel Skalič. Vlahovič je tako pred nami prvič v
nekakšni celovitosti. Sprehodimo se torej po njegovih korakih.
Čas oblikovanja
Čas Gregorja Vlahoviča je 16. stoletje. Rodil se je 12. marca 1523
v Ribniku na Hrvaškem, umrl pa je v Ljubljani, 18. februarja 1581.
Živel je torej nepolnih 58 let. Prostor njegovega življenja in dela je
bilo večinoma ozemlje današnje jugovzhodne Slovenije in bližnja,
čezkolpska Hrvaška, občasno pa je posegel tudi dlje, na Spodnjo
Štajersko in osrednjo Hrvaško.
191
