Page 194 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 194
[TUDIJSKI VE^ERI
Rojen v trgu Ribnik, na Harwatyh, kakor je pisal njegov lastnik
Štefan Frankopan, je Vlahovič svoj prvi stik z vero in cerkvijo doživel
prav tam, v tamkajšnji leseni kapeli sv. Nedelje, kjer je tudi slišal
glagoljaškega duhovnika zagrebške škofije, ki je maševal in pridigal
v domačem, hrvaškem jeziku, ikavski čakavščini. Očitno nadarjeni
deček je verjetno pridobil pozornost ribniškega duhovnika, ki ga je
pričel poučevati v glagolski pisavi in branju. Tako je Vlahovič ob-
vladal hrvaški jezik in glagolsko pisavo, nemškega tako kot latin-
skega jezika pa je ostal vseskozi nevešč.
Petdeset let pred začetkom gradnje Karlovca je bila Metlika naj-
bližje večje mesto in skozi Ribnik je tekla pomembna prometna
povezava, po kateri se je stekalo blago proti zahodu v Metliko in
naprej na Kranjsko, proti jugu v Senj in Reko ter proti severu v
Zagreb. Kot otrok je gotovo videl trgovce in njihove tovore, ki so se
ob določenih dnevih tudi ustavili v Ribniku ter ponudili svoje blago
ali pa zgolj potovali mimo. Gotovo je videl tudi mesto Metliko na
enem izmed devetih letnih sejmnih dni, ki jih je mesto imelo, ali ob
enem izmed romanj v tamkajšnjo cerkev. Tedaj je bilo v Metliki, še
bolj pa njenem velikemu predmestju, več kot 100 naseljenih hiš, tako
je bila Metlika skoraj trikrat večja od rojstnega Ribnika in bistveno
bolj naseljena. Tamkaj je prišel v stik z drugim prostorom, slišal je
kranjski jezik, sicer na območju Metliškega močno soroden ob-
kolpskemu hrvaškemu govoru, in nepoznan nemški jezik, ki mu je
vseskozi, tudi pozneje, ko je deloval na Kranjskem, ostal tuj. Metlika
je bila tudi obmejno središče, ki ga je zaznamovala redna navzočnost
kranjske deželne vojske in tudi v tem se je temeljito ločila od Ribnika,
ene izmed manjših trdnjav na meji, od koder so s streljanjem obve-
ščali ob turški nevarnosti.
Kot otrok je Vlahovič nedvomno videl in čutil strah ter nego-
tovost ob vsakokratnem prehodu turških konjenikov, ugrabljanju
in ropanju. Desertum proptem metum Turcarum, je pogost stavek v
opisu posesti Štefana Frankopana Ozaljskega, metus ac timor Tur-
carum pa razlog, zakaj je bila vrsta posesti, vasi in vinogradov povsem
opuščena. Nedvomno sta ta strah in negotovost vplivala na njegov
zgodnji razvoj, saj sta v vsem zaznamovala življenje in vsakodnevnico
prebivalstva Obkolpja pa tudi Kranjske in ostankov hrvaških dežel.
192
Rojen v trgu Ribnik, na Harwatyh, kakor je pisal njegov lastnik
Štefan Frankopan, je Vlahovič svoj prvi stik z vero in cerkvijo doživel
prav tam, v tamkajšnji leseni kapeli sv. Nedelje, kjer je tudi slišal
glagoljaškega duhovnika zagrebške škofije, ki je maševal in pridigal
v domačem, hrvaškem jeziku, ikavski čakavščini. Očitno nadarjeni
deček je verjetno pridobil pozornost ribniškega duhovnika, ki ga je
pričel poučevati v glagolski pisavi in branju. Tako je Vlahovič ob-
vladal hrvaški jezik in glagolsko pisavo, nemškega tako kot latin-
skega jezika pa je ostal vseskozi nevešč.
Petdeset let pred začetkom gradnje Karlovca je bila Metlika naj-
bližje večje mesto in skozi Ribnik je tekla pomembna prometna
povezava, po kateri se je stekalo blago proti zahodu v Metliko in
naprej na Kranjsko, proti jugu v Senj in Reko ter proti severu v
Zagreb. Kot otrok je gotovo videl trgovce in njihove tovore, ki so se
ob določenih dnevih tudi ustavili v Ribniku ter ponudili svoje blago
ali pa zgolj potovali mimo. Gotovo je videl tudi mesto Metliko na
enem izmed devetih letnih sejmnih dni, ki jih je mesto imelo, ali ob
enem izmed romanj v tamkajšnjo cerkev. Tedaj je bilo v Metliki, še
bolj pa njenem velikemu predmestju, več kot 100 naseljenih hiš, tako
je bila Metlika skoraj trikrat večja od rojstnega Ribnika in bistveno
bolj naseljena. Tamkaj je prišel v stik z drugim prostorom, slišal je
kranjski jezik, sicer na območju Metliškega močno soroden ob-
kolpskemu hrvaškemu govoru, in nepoznan nemški jezik, ki mu je
vseskozi, tudi pozneje, ko je deloval na Kranjskem, ostal tuj. Metlika
je bila tudi obmejno središče, ki ga je zaznamovala redna navzočnost
kranjske deželne vojske in tudi v tem se je temeljito ločila od Ribnika,
ene izmed manjših trdnjav na meji, od koder so s streljanjem obve-
ščali ob turški nevarnosti.
Kot otrok je Vlahovič nedvomno videl in čutil strah ter nego-
tovost ob vsakokratnem prehodu turških konjenikov, ugrabljanju
in ropanju. Desertum proptem metum Turcarum, je pogost stavek v
opisu posesti Štefana Frankopana Ozaljskega, metus ac timor Tur-
carum pa razlog, zakaj je bila vrsta posesti, vasi in vinogradov povsem
opuščena. Nedvomno sta ta strah in negotovost vplivala na njegov
zgodnji razvoj, saj sta v vsem zaznamovala življenje in vsakodnevnico
prebivalstva Obkolpja pa tudi Kranjske in ostankov hrvaških dežel.
192
