Page 195 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 195
JANEZ WEISS
To je bil čas junaštev, bojev, ugrabitev in smrti, ki jih je kot otrok
nedvomno spoznal in slišal v uskoških pesmih in zgodbah, pozneje,
kot odrasel človek, pa tudi doživljal. Omeniti pa moramo še eno
podrobnost. Okoli leta 1520 je bil v Ribniku rojen Ilija Gregorič,
vojaški vodja hrvaško-slovenskega kmečkega upora leta 1573, opisan
v zapisniku zaslišanja kot »ujeti Elija Gregorič, sicer imenovan Pribeg, iz
Metliškega, rojen pri naši gospe v Ribniku na Hrvaškem, starosti 50 in nekaj
let«. Vlahovič je bil rojen v Ribniku leta 1523, le nekaj let po Gre-
goriču, in povsem upravičeno je domnevati, da sta kot otroka ali
mladostnika, poleg je bil tudi Ilijin brat Simeon, rasla skupaj, splet
okoliščin pa jih je ponovno zbližal petdeset let pozneje v Brežicah na
enem izmed vrhuncev kmečkega upora.
V takšnem okolju moramo iskati mladega Gregorja Vlahoviča, ki
je v Ribniku prejel osnovno znanje pisanja in branja glagolice ter že
kot mladostnik prvič obiskal Metliko, največje mesto v bližini.
Nedvomno se je za časa življenja v Ribniku odločil postati duhovnik
in prav tam že spoznal temeljne danosti, potrebe, prednosti in
pomanjkljivosti duhovniškega poklica. Prvo semenišče je v skladu z
načeli tridentinskega koncila nastalo v Zagrebu za časa škofa Jurija
Draškoviča (1563–1578), leta 1564, zato je lahko Vlahovič dobil
osnovno izobrazbo le doma, v Ribniku. Z izobraževanjem se je
praviloma pričelo pri (vsaj) dvanajstih letih, ko je fant dobil naslov
školan, in se dve leti izobraževal v osnovnih znanjih, s štirinajstimi
leti je prejel prvega izmed sedmih redov in tako postal dijak oziroma
žakan (popačenka izraza đak). Na pot glagoljaškega duhovnika je
tako lahko stopil po letu 1535, ko je dopolnil dvanajst let, in nato
prejel osnovno izobrazbo pri ribniškem glagoljaškem duhovniku.
Izobraževanje je nadaljeval v samostanu frančiškanskih glagoljašev
sv. Gregorja v Kopru. Žal nimamo podrobnejših podatkov o tem
obdobju njegovega življenja, vendar če predpostavimo, da je z izo-
braževanjem pričel pri starosti 12 let, ugotovimo, da je Gregor
Vlahovič ob normalnem poteku zaključil izobraževanje okoli leta
1547 in se nato vrnil v Ribnik. Pomenljivo pa je, da mu je latinski
jezik vseskozi ostal tuj, prav tako širša teološka izobrazba.
Vlahovičeva pisma iz poznejšega obdobja nam povedo, da je bil
poročen in imel otroke, zato je vprašanje, kdaj se je poročil in dobil
193
To je bil čas junaštev, bojev, ugrabitev in smrti, ki jih je kot otrok
nedvomno spoznal in slišal v uskoških pesmih in zgodbah, pozneje,
kot odrasel človek, pa tudi doživljal. Omeniti pa moramo še eno
podrobnost. Okoli leta 1520 je bil v Ribniku rojen Ilija Gregorič,
vojaški vodja hrvaško-slovenskega kmečkega upora leta 1573, opisan
v zapisniku zaslišanja kot »ujeti Elija Gregorič, sicer imenovan Pribeg, iz
Metliškega, rojen pri naši gospe v Ribniku na Hrvaškem, starosti 50 in nekaj
let«. Vlahovič je bil rojen v Ribniku leta 1523, le nekaj let po Gre-
goriču, in povsem upravičeno je domnevati, da sta kot otroka ali
mladostnika, poleg je bil tudi Ilijin brat Simeon, rasla skupaj, splet
okoliščin pa jih je ponovno zbližal petdeset let pozneje v Brežicah na
enem izmed vrhuncev kmečkega upora.
V takšnem okolju moramo iskati mladega Gregorja Vlahoviča, ki
je v Ribniku prejel osnovno znanje pisanja in branja glagolice ter že
kot mladostnik prvič obiskal Metliko, največje mesto v bližini.
Nedvomno se je za časa življenja v Ribniku odločil postati duhovnik
in prav tam že spoznal temeljne danosti, potrebe, prednosti in
pomanjkljivosti duhovniškega poklica. Prvo semenišče je v skladu z
načeli tridentinskega koncila nastalo v Zagrebu za časa škofa Jurija
Draškoviča (1563–1578), leta 1564, zato je lahko Vlahovič dobil
osnovno izobrazbo le doma, v Ribniku. Z izobraževanjem se je
praviloma pričelo pri (vsaj) dvanajstih letih, ko je fant dobil naslov
školan, in se dve leti izobraževal v osnovnih znanjih, s štirinajstimi
leti je prejel prvega izmed sedmih redov in tako postal dijak oziroma
žakan (popačenka izraza đak). Na pot glagoljaškega duhovnika je
tako lahko stopil po letu 1535, ko je dopolnil dvanajst let, in nato
prejel osnovno izobrazbo pri ribniškem glagoljaškem duhovniku.
Izobraževanje je nadaljeval v samostanu frančiškanskih glagoljašev
sv. Gregorja v Kopru. Žal nimamo podrobnejših podatkov o tem
obdobju njegovega življenja, vendar če predpostavimo, da je z izo-
braževanjem pričel pri starosti 12 let, ugotovimo, da je Gregor
Vlahovič ob normalnem poteku zaključil izobraževanje okoli leta
1547 in se nato vrnil v Ribnik. Pomenljivo pa je, da mu je latinski
jezik vseskozi ostal tuj, prav tako širša teološka izobrazba.
Vlahovičeva pisma iz poznejšega obdobja nam povedo, da je bil
poročen in imel otroke, zato je vprašanje, kdaj se je poročil in dobil
193
