Page 196 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 196
[TUDIJSKI VE^ERI
otroke. Prva misel nas navede, da se je poročil šele po spreobrnitvi v
protestantizem, saj je bila ravno to ena izmed »prednosti« pre-
dikantov, vendar nam pogled na obkolpsko duhovščino 16. in 17.
stoletja pokaže povsem drugačno sliko. Duhovnikom zagrebške
škofije se je namreč bilo dovoljeno poročati in vse do prve polovice
17. stoletja so se poračali še na stopnji žakna (dijaka), torej preden
so nastopili kot duhovniki in imeli prvo mašo. Tako moramo skle-
pati, da se je tudi Gregor Vlahovič v skladu z običajno prakso poročil
še pred posvetitvijo v duhovnika pred letom 1547. Ostaneta nam še
dve vprašanji. Kdaj se je spreobrnil v protestantizem in kdaj je prišel
v Metliko?
Z nauki reformacije je Vlahovič prišel v stik v 50. letih 16. stoletja.
Ker ni bil vešč nemškega jezika, ni mogel posegati po nemških
besedilih, hrvaških pa tedaj še ni bilo, tako da je prišel v prvi stik z
reformacijo v delih Primoža Trubarja po letu 1555, kar je tudi
terminus post quem njegove spreobrnitve. Ko je Khlombner leta 1560
pisal Trubarju, je omenil, da Vlahovič pozna alle Eure bucher aus-
wendig, da temeljito pozna njegova besedila; Trubarjeve knjige pa je
tudi imel pri sebi, ko ga je prijel novomeški prošt Graff. Nikjer v
njegovih pismih ne srečamo omemb starejših del hrvaških teologov,
npr. Matije Vlačiča – Flaciusa Illyricusa. Lahko je poznal njegova dela,
vendar ker ni bil vešč latinskega jezika, ni mogel iz njegovih del,
izdanih v obdobju 1548–1558, kaj dosti razbrati ali razumeti. Skle-
pamo lahko, da se je Vlahovič spreobrnil med letoma 1555 in 1559,
ko ju skupaj z Ivanom Tulšakom (Hans Feistenberger) srečamo
omenjena kot christliche Prediger in der Mötling.
Ostane še vprašanje prihoda v Metliko. Zdi se, da je prihod in
zgodnje delo Vlahoviča tesno povezano s Petrom Erdödyjem, hrva-
škim banom (1557–1567) in zadnjim metliškim glavarjem. Erdödy
je skupaj z Ivanom Ungnadom vseskozi podpiral delo hrvaških
reformatorjev, kar je še posebno očitno iz njegove podelitve pri-
hodkov Vlahoviču leta 1562. Pod njegovo zaščito je Vlahovič pridigal
na Hrvaškem v Zagrebu in na njegovih gradovih. Tako se zdi, da sta
bila njegov prihod in delo v Metliki predvsem možna zaradi Erdö-
dyjeve zaščite, po njegovi smrti leta 1567 pa je Vlahovič odšel iz
Metlike in po tem tudi ni več pridigal na Hrvaškem.
194
otroke. Prva misel nas navede, da se je poročil šele po spreobrnitvi v
protestantizem, saj je bila ravno to ena izmed »prednosti« pre-
dikantov, vendar nam pogled na obkolpsko duhovščino 16. in 17.
stoletja pokaže povsem drugačno sliko. Duhovnikom zagrebške
škofije se je namreč bilo dovoljeno poročati in vse do prve polovice
17. stoletja so se poračali še na stopnji žakna (dijaka), torej preden
so nastopili kot duhovniki in imeli prvo mašo. Tako moramo skle-
pati, da se je tudi Gregor Vlahovič v skladu z običajno prakso poročil
še pred posvetitvijo v duhovnika pred letom 1547. Ostaneta nam še
dve vprašanji. Kdaj se je spreobrnil v protestantizem in kdaj je prišel
v Metliko?
Z nauki reformacije je Vlahovič prišel v stik v 50. letih 16. stoletja.
Ker ni bil vešč nemškega jezika, ni mogel posegati po nemških
besedilih, hrvaških pa tedaj še ni bilo, tako da je prišel v prvi stik z
reformacijo v delih Primoža Trubarja po letu 1555, kar je tudi
terminus post quem njegove spreobrnitve. Ko je Khlombner leta 1560
pisal Trubarju, je omenil, da Vlahovič pozna alle Eure bucher aus-
wendig, da temeljito pozna njegova besedila; Trubarjeve knjige pa je
tudi imel pri sebi, ko ga je prijel novomeški prošt Graff. Nikjer v
njegovih pismih ne srečamo omemb starejših del hrvaških teologov,
npr. Matije Vlačiča – Flaciusa Illyricusa. Lahko je poznal njegova dela,
vendar ker ni bil vešč latinskega jezika, ni mogel iz njegovih del,
izdanih v obdobju 1548–1558, kaj dosti razbrati ali razumeti. Skle-
pamo lahko, da se je Vlahovič spreobrnil med letoma 1555 in 1559,
ko ju skupaj z Ivanom Tulšakom (Hans Feistenberger) srečamo
omenjena kot christliche Prediger in der Mötling.
Ostane še vprašanje prihoda v Metliko. Zdi se, da je prihod in
zgodnje delo Vlahoviča tesno povezano s Petrom Erdödyjem, hrva-
škim banom (1557–1567) in zadnjim metliškim glavarjem. Erdödy
je skupaj z Ivanom Ungnadom vseskozi podpiral delo hrvaških
reformatorjev, kar je še posebno očitno iz njegove podelitve pri-
hodkov Vlahoviču leta 1562. Pod njegovo zaščito je Vlahovič pridigal
na Hrvaškem v Zagrebu in na njegovih gradovih. Tako se zdi, da sta
bila njegov prihod in delo v Metliki predvsem možna zaradi Erdö-
dyjeve zaščite, po njegovi smrti leta 1567 pa je Vlahovič odšel iz
Metlike in po tem tudi ni več pridigal na Hrvaškem.
194
