Page 198 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 198
[TUDIJSKI VE^ERI
metliško in manjše okoliške skupnosti. Z namenom zagotovitve
zadostnih sredstev za predikanta in nadaljevanje prevajanja Svetega
pisma v hrvaški jezik je še pred oktobrom 1562 hrvaški ban in
metliški glavar Peter Erdödy podaril Vlahoviču proštijo Bratovščine
sv. Rešnjega telesa in njene prihodke, pri tem prišel v spor s tedaj še
večinsko katoliškim metliškim mestnim svetom in sodnikom, ki so
v oktobru 1562 pred ograjnim sodiščem tožili čez njegovo ravnanje.
Iz Vlahovičevega poznejšega pisanja sledi, da je še te skromne pri-
hodke izgubil in se moral za preživetje ukvarjati z obrtniškim in
kmečkim delom. Klombner je pisal: »Zmore šivati platno in tukaj je
kupil šiviljsko delavnico. Na očitke, da naj bi to ne bilo dostojno
duhovniku, je odgovoril: ’Sv. Pavel je bil tudi obrtnik’.« Hkrati je
Vlahovič posedoval tudi mlin v rojstnem Ribniku in zemljo pri
Metliki, od katere je »s svojimi rokami in težkim, deloma kmečkim
delom« zagotavljal subsistenco svoji družini. Podrobnejših podatkov
o tem, kje je stanoval z družino, nimamo, o življenjskih razmerah in
okoliščinah, v katerih je deloval, pa je pisal na začetku leta 1563 v
pismu baronu Ungnadu. Pismo je nastalo po tem, ko je bil hrvaški
prevod prvega dela Novega testamenta ocenjen kot slab, češ da vsebuje
viel falsh, kakor je zapisal Trubar. Zato je večina pisma namenjena
refutaciji Trubarjevega mnenja o prevodu. V pismu je Vlahovič
omenil, da je rojen Hrvat in jezik povsem razume, nato pa nadaljeval:
»Veliko pridigam in delam kot bog ve povsod po deželi in nikoli ne
varčujem, bog ve, svojega truda, vendar nimam od nikogar niti
kančka plačila, samo to kar tako rekoč priberačim in kar se mi iz
dobre volje podari, kakor najboljše od vseh ve gospod Štefan [Kon-
zul] in je sam videl, kako mi gre, kaj imam, kako živim z ženo in
ubogimi majhnimi otroci. Tudi kakšne napade in spotikanja trpim,
o tem raje ne pišem. Vsakemu želim delati dobro in izkazati krščan-
sko ljubezen, tako ne premorem skorajda nič in sem tudi sicer veliko
dolžan.« Delo in življenje v Metliki sta bila težka, kljub temu pa sta
skupaj s Tulšakom uspešno širila protestantsko besedo in privabljala
vse več ljudi.
Kot je rekel sam, je veliko pridigal in delal po deželi, tako na
Metliškem kot tudi v Marki, na Spodnjem Štajerskem in sosednjem
Hrvaškem. Konec leta 1559, ko je pridigal v Novem mestu, ga je ujel
196
metliško in manjše okoliške skupnosti. Z namenom zagotovitve
zadostnih sredstev za predikanta in nadaljevanje prevajanja Svetega
pisma v hrvaški jezik je še pred oktobrom 1562 hrvaški ban in
metliški glavar Peter Erdödy podaril Vlahoviču proštijo Bratovščine
sv. Rešnjega telesa in njene prihodke, pri tem prišel v spor s tedaj še
večinsko katoliškim metliškim mestnim svetom in sodnikom, ki so
v oktobru 1562 pred ograjnim sodiščem tožili čez njegovo ravnanje.
Iz Vlahovičevega poznejšega pisanja sledi, da je še te skromne pri-
hodke izgubil in se moral za preživetje ukvarjati z obrtniškim in
kmečkim delom. Klombner je pisal: »Zmore šivati platno in tukaj je
kupil šiviljsko delavnico. Na očitke, da naj bi to ne bilo dostojno
duhovniku, je odgovoril: ’Sv. Pavel je bil tudi obrtnik’.« Hkrati je
Vlahovič posedoval tudi mlin v rojstnem Ribniku in zemljo pri
Metliki, od katere je »s svojimi rokami in težkim, deloma kmečkim
delom« zagotavljal subsistenco svoji družini. Podrobnejših podatkov
o tem, kje je stanoval z družino, nimamo, o življenjskih razmerah in
okoliščinah, v katerih je deloval, pa je pisal na začetku leta 1563 v
pismu baronu Ungnadu. Pismo je nastalo po tem, ko je bil hrvaški
prevod prvega dela Novega testamenta ocenjen kot slab, češ da vsebuje
viel falsh, kakor je zapisal Trubar. Zato je večina pisma namenjena
refutaciji Trubarjevega mnenja o prevodu. V pismu je Vlahovič
omenil, da je rojen Hrvat in jezik povsem razume, nato pa nadaljeval:
»Veliko pridigam in delam kot bog ve povsod po deželi in nikoli ne
varčujem, bog ve, svojega truda, vendar nimam od nikogar niti
kančka plačila, samo to kar tako rekoč priberačim in kar se mi iz
dobre volje podari, kakor najboljše od vseh ve gospod Štefan [Kon-
zul] in je sam videl, kako mi gre, kaj imam, kako živim z ženo in
ubogimi majhnimi otroci. Tudi kakšne napade in spotikanja trpim,
o tem raje ne pišem. Vsakemu želim delati dobro in izkazati krščan-
sko ljubezen, tako ne premorem skorajda nič in sem tudi sicer veliko
dolžan.« Delo in življenje v Metliki sta bila težka, kljub temu pa sta
skupaj s Tulšakom uspešno širila protestantsko besedo in privabljala
vse več ljudi.
Kot je rekel sam, je veliko pridigal in delal po deželi, tako na
Metliškem kot tudi v Marki, na Spodnjem Štajerskem in sosednjem
Hrvaškem. Konec leta 1559, ko je pridigal v Novem mestu, ga je ujel
196
