Page 204 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 204
[TUDIJSKI VE^ERI
huda in dobra, […] dana od Boga«, kmetje se tako lahko pritožijo in
potožijo, upirati pa se ne smejo.
Po Vlahovičevem odhodu v Novo mesto leta 1567 je v Metliki
pričel pridigati Mihael Matičič (Mathitschitsch), s katerega življe-
njem metliška protestantska skupnost ni bila zadovoljna; spočel je
namreč zunajzakonskega otroka s svojo sosedo, živel nespodobno
in podajal neprimerne pridige. Matičič je bil odstavljen, na njegovo
mesto pa imenovan ostareli Nikolaj Tuskanič, ki je nedolgo po
prevzemu funkcije umrl. Tako so po marcu 1575 Metličani pi-
sali kranjskim deželnim stanovom in v zapisniku stanov najdemo
omembo, da »je njihov krščanski predikant umrl, prosijo, da se
njihovemu predhodnemu staremu predikantu piše, da se poda
ponovno v Metliko«. Stanovi so pisali Vlahoviču, naj se odpravi v
Metliko, kamor je prišel med marcem in julijem 1575.
Vrnitev v Metliko (1575–1580), selitev v Radeče in smrt (1581)
Prvo pismo Vlahoviča iz Metlike srečamo julija 1575, ko je pisal
deželnim stanovom, da mu pripada provizija po umrlem Nikolaju
Tuskaniču. V Metliki je prevzel zelo številčno skupnost, vsaj 450
ljudi, »burgerjev« Metlike in podložnikov okoliških gospostev, ki pa
je bila po lastnih besedah »na dva ali tri dele razdeljena«. Razdelitev
je bila posledica delovanja dveh predikantov, Matičiča in Tuskaniča
oziroma Vlahoviča. Tako je nedolgo po vrnitvi v Metliko Vlahovič
prišel v spor z Matičičem, ki je eskaliral do groženj, zato se je slednji
obrnil na kranjske stanove in prosil za zaščito, ki so mu jo stanovi
tudi odobrili. Po Vlahovičevi pritožbi na stanove sporov in Matičiča
ne srečamo več, zdi se, da se je metliška skupnost pomirila in po-
enotila pod Vlahovičevim vodstvom, Matičič pa se je trajno umaknil
na posesti Zrinjskih.
Veliko metliško protestantsko občino, ki je poleg Metlike zaje-
mala tudi Gradac in grad Krupo, je sprva oskrboval Vlahovič sam.
Ko je bil leta 1576 imenovan še za pridigarja v Vojni krajini, je pod
bremenom velike kongregacije prosil deželne stanove za pomočnika,
saj »se je tukaj vedno vzdrževalo dva predikanta v Metliki, Gradacu
in Krupi«. Stanovi so nato imenovali Krištofa Špindlerja in Jurija
202
huda in dobra, […] dana od Boga«, kmetje se tako lahko pritožijo in
potožijo, upirati pa se ne smejo.
Po Vlahovičevem odhodu v Novo mesto leta 1567 je v Metliki
pričel pridigati Mihael Matičič (Mathitschitsch), s katerega življe-
njem metliška protestantska skupnost ni bila zadovoljna; spočel je
namreč zunajzakonskega otroka s svojo sosedo, živel nespodobno
in podajal neprimerne pridige. Matičič je bil odstavljen, na njegovo
mesto pa imenovan ostareli Nikolaj Tuskanič, ki je nedolgo po
prevzemu funkcije umrl. Tako so po marcu 1575 Metličani pi-
sali kranjskim deželnim stanovom in v zapisniku stanov najdemo
omembo, da »je njihov krščanski predikant umrl, prosijo, da se
njihovemu predhodnemu staremu predikantu piše, da se poda
ponovno v Metliko«. Stanovi so pisali Vlahoviču, naj se odpravi v
Metliko, kamor je prišel med marcem in julijem 1575.
Vrnitev v Metliko (1575–1580), selitev v Radeče in smrt (1581)
Prvo pismo Vlahoviča iz Metlike srečamo julija 1575, ko je pisal
deželnim stanovom, da mu pripada provizija po umrlem Nikolaju
Tuskaniču. V Metliki je prevzel zelo številčno skupnost, vsaj 450
ljudi, »burgerjev« Metlike in podložnikov okoliških gospostev, ki pa
je bila po lastnih besedah »na dva ali tri dele razdeljena«. Razdelitev
je bila posledica delovanja dveh predikantov, Matičiča in Tuskaniča
oziroma Vlahoviča. Tako je nedolgo po vrnitvi v Metliko Vlahovič
prišel v spor z Matičičem, ki je eskaliral do groženj, zato se je slednji
obrnil na kranjske stanove in prosil za zaščito, ki so mu jo stanovi
tudi odobrili. Po Vlahovičevi pritožbi na stanove sporov in Matičiča
ne srečamo več, zdi se, da se je metliška skupnost pomirila in po-
enotila pod Vlahovičevim vodstvom, Matičič pa se je trajno umaknil
na posesti Zrinjskih.
Veliko metliško protestantsko občino, ki je poleg Metlike zaje-
mala tudi Gradac in grad Krupo, je sprva oskrboval Vlahovič sam.
Ko je bil leta 1576 imenovan še za pridigarja v Vojni krajini, je pod
bremenom velike kongregacije prosil deželne stanove za pomočnika,
saj »se je tukaj vedno vzdrževalo dva predikanta v Metliki, Gradacu
in Krupi«. Stanovi so nato imenovali Krištofa Špindlerja in Jurija
202
