Page 203 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 203
JANEZ WEISS
posebno veliki, in če ocenjujemo, da je imelo Novo mesto okoli 1000
prebivalcev, družina pa je štela od 5 do 5,5 članov, vidimo, da je
celotna novomeška protestantska kongregacija skupaj s Šmihelom
štela okoli 36 družin, tj. okvirno 180–200 ljudi ali slabo petino
prebivalstva. Nemoteno delo v Novem mestu se je nadaljevalo le
kratek čas. »V zadnjem času je novomeškemu sodniku prišel nov
ukaz od Njihove knežje presvetlosti, katerega mi je pokazal, da me
ne sme trpeti v mestu, dokler se ne zagovarjam pred Njihovo knežjo
presvetlostjo ali kje drugje.« Tako je pisal Vahovič. Torej mu je bilo
do konca leta 1568 delo zopet onemogočeno. Knežji ukaz se je pričel
izvajati že leta 1569 in Vlahovič je dokončno moral oditi. Tako se je
leta 1569 skupaj z družino odpravil čez reko Savo v Brežice h go-
spodu Krištofu Gallu. Prav ta čas, med selitvijo iz Novega mesta in
do vrnitve v Metliko leta 1574, je najslabše znano obdobje njegovega
življenja. O tem ne najdemo podatkov oziroma bi jih morali iskati v
štajerskem deželnem arhivu.
Zelo zanimivo pa se je vprašati, kje je bil 3. februarja 1573, ko so
kmečki uporniki zavzeli Brežice in neuspešno napadli grad. Kmetje
so namreč bili pod vodstvom Ilije Gregoriča, ki je kot otrok rasel
skupaj z Vlahovičem v trgu Ribnik. Prav v tem lahko vidimo never-
jeten lok, ki je v enem izmed viškov kmečkega upora 1573 povezal
protestantskega pridigarja, ki se je verjetno nahajal v gradu, in
njegovega nekdanjega sokrajana, ki je pred gradom vodil kmečko
uporniško vojsko. Med uporniki pod Ilijevim vodstvom je bil tudi
njegov brat, Simeon Gregorič, bil ujet in zaprt na brežiškem gradu,
kjer ga je zaslišal Vlahovičev zaščitnik, Krištof Gall. Skorajda vidimo,
kako ga Vlahovič obišče v zaporu.
Zanimivo se je vprašati, kako je dojemal kmečke upornike, ali se
jim je postavil v bran ali je zagovarjal trdo roko, s katero je zoper nje
udarilo kranjsko, štajersko in hrvaško plemstvo. Če je tako tesno
sledil Trubarju, kot izhaja iz Klombnerjevih dopisov, moramo ugo-
toviti, da je tako kot Trubar in pred njim v Nemčiji Luther in
Melanchthon, nastopil zoper kmečke upore in kmečke upornike.
Ne nazadnje je skupaj z družino živel v Brežicah pod zaščito plemiča,
ki je bil aktivno udeležen pri zatiranju upora. Tako je sledil Tru-
barjevi precepciji, da je »Gospoščina mnogotera, visoka in nizka,
201
posebno veliki, in če ocenjujemo, da je imelo Novo mesto okoli 1000
prebivalcev, družina pa je štela od 5 do 5,5 članov, vidimo, da je
celotna novomeška protestantska kongregacija skupaj s Šmihelom
štela okoli 36 družin, tj. okvirno 180–200 ljudi ali slabo petino
prebivalstva. Nemoteno delo v Novem mestu se je nadaljevalo le
kratek čas. »V zadnjem času je novomeškemu sodniku prišel nov
ukaz od Njihove knežje presvetlosti, katerega mi je pokazal, da me
ne sme trpeti v mestu, dokler se ne zagovarjam pred Njihovo knežjo
presvetlostjo ali kje drugje.« Tako je pisal Vahovič. Torej mu je bilo
do konca leta 1568 delo zopet onemogočeno. Knežji ukaz se je pričel
izvajati že leta 1569 in Vlahovič je dokončno moral oditi. Tako se je
leta 1569 skupaj z družino odpravil čez reko Savo v Brežice h go-
spodu Krištofu Gallu. Prav ta čas, med selitvijo iz Novega mesta in
do vrnitve v Metliko leta 1574, je najslabše znano obdobje njegovega
življenja. O tem ne najdemo podatkov oziroma bi jih morali iskati v
štajerskem deželnem arhivu.
Zelo zanimivo pa se je vprašati, kje je bil 3. februarja 1573, ko so
kmečki uporniki zavzeli Brežice in neuspešno napadli grad. Kmetje
so namreč bili pod vodstvom Ilije Gregoriča, ki je kot otrok rasel
skupaj z Vlahovičem v trgu Ribnik. Prav v tem lahko vidimo never-
jeten lok, ki je v enem izmed viškov kmečkega upora 1573 povezal
protestantskega pridigarja, ki se je verjetno nahajal v gradu, in
njegovega nekdanjega sokrajana, ki je pred gradom vodil kmečko
uporniško vojsko. Med uporniki pod Ilijevim vodstvom je bil tudi
njegov brat, Simeon Gregorič, bil ujet in zaprt na brežiškem gradu,
kjer ga je zaslišal Vlahovičev zaščitnik, Krištof Gall. Skorajda vidimo,
kako ga Vlahovič obišče v zaporu.
Zanimivo se je vprašati, kako je dojemal kmečke upornike, ali se
jim je postavil v bran ali je zagovarjal trdo roko, s katero je zoper nje
udarilo kranjsko, štajersko in hrvaško plemstvo. Če je tako tesno
sledil Trubarju, kot izhaja iz Klombnerjevih dopisov, moramo ugo-
toviti, da je tako kot Trubar in pred njim v Nemčiji Luther in
Melanchthon, nastopil zoper kmečke upore in kmečke upornike.
Ne nazadnje je skupaj z družino živel v Brežicah pod zaščito plemiča,
ki je bil aktivno udeležen pri zatiranju upora. Tako je sledil Tru-
barjevi precepciji, da je »Gospoščina mnogotera, visoka in nizka,
201
