Page 207 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 207
JANEZ WEISS
Zapuščina
To so bili koraki po življenjski poti Gregorja Vlahoviča, od Rib-
nika na Hrvaškem prek Metlike, Novega mesta, Brežic in Radeč do
Ljubljane. Na koncu se moramo vprašati: Kdo je torej bil Gregor
Vlahovič?
Gotovo razberemo iz poteka njegovega življenja zelo trdoživo in
močno osebnost, takšne lastnosti pa so imeli tudi drugi najpo-
membnejši reformatorji. Kot apostat in novo nastali predikant se je
takoj aktivno angažiral pri hrvaškem protestantskem tisku, osnovne
ideje reformacije pa prevzel iz knjig Primoža Trubarja. Doživljal je
vsakovrstne napade na svoje delo in poslanstvo, ki se niso dogajali le
v Metliki, temveč tudi v Novem mestu in drugje, kjer je deloval.
Vsekakor je del krivde tudi na njem, saj nam viri pričajo o konfliktni
osebnosti, trdno predani svojemu poslanstvu in delu, vsak trenutek
pripravljeni na spor z vsakim, ki bi posegal v njegovo pravico širjenja
evangelija ali kršil zapovedi ter načela življenja, primernega za pre-
dikanta.
Težko bi rekli, da pri svojem delu ni bil uspešen. Postavil je trdne
temelje reformaciji v Metliki, ki je v 90. letih povsem prevzela mesto
in njegove burgerje. Deloval je kot prvi redni pridigar, sicer le nekaj
časa, v Novem mestu. Da sta bila v obeh mestih, Novem mestu in
Metliki, v 90. letih izvoljena na položaj mestnih sodnikov prote-
stanta, kar jasno priča o večinski protestantski skupnosti v mestu,
je tudi njegova zasluga.
Povsem drugačnega pomena za slovensko reformacijo je njegovo
delo na hrvaškem protestantskem tisku, ki ga moramo razumeti v
duhu prizadevanj Trubarja in Klombnerja, tj. kot način širitve
reformacije na jug v hrvaške, srbske in bosanske dežele. Del tega
duha je (nekako naivna) vera v strmoglavljenje islama in spreobrnitev
turškega sultana v protestantizem, s čimer bi bil zajamčen trajni
mir. Trdneje kakor knjiga je temu delu dežele zagotovila mir nova
karlovška trdnjava, postavljena kot kupnina za ne veliko pozneje
prelomljeno obljubo verske svobode. To naivno vero je v svoji zgo-
dovinski povesti leta 1900 opisoval Fran Detela (Takšni so!. Dom in
svet XIII (1900), str. 390–391):
205
Zapuščina
To so bili koraki po življenjski poti Gregorja Vlahoviča, od Rib-
nika na Hrvaškem prek Metlike, Novega mesta, Brežic in Radeč do
Ljubljane. Na koncu se moramo vprašati: Kdo je torej bil Gregor
Vlahovič?
Gotovo razberemo iz poteka njegovega življenja zelo trdoživo in
močno osebnost, takšne lastnosti pa so imeli tudi drugi najpo-
membnejši reformatorji. Kot apostat in novo nastali predikant se je
takoj aktivno angažiral pri hrvaškem protestantskem tisku, osnovne
ideje reformacije pa prevzel iz knjig Primoža Trubarja. Doživljal je
vsakovrstne napade na svoje delo in poslanstvo, ki se niso dogajali le
v Metliki, temveč tudi v Novem mestu in drugje, kjer je deloval.
Vsekakor je del krivde tudi na njem, saj nam viri pričajo o konfliktni
osebnosti, trdno predani svojemu poslanstvu in delu, vsak trenutek
pripravljeni na spor z vsakim, ki bi posegal v njegovo pravico širjenja
evangelija ali kršil zapovedi ter načela življenja, primernega za pre-
dikanta.
Težko bi rekli, da pri svojem delu ni bil uspešen. Postavil je trdne
temelje reformaciji v Metliki, ki je v 90. letih povsem prevzela mesto
in njegove burgerje. Deloval je kot prvi redni pridigar, sicer le nekaj
časa, v Novem mestu. Da sta bila v obeh mestih, Novem mestu in
Metliki, v 90. letih izvoljena na položaj mestnih sodnikov prote-
stanta, kar jasno priča o večinski protestantski skupnosti v mestu,
je tudi njegova zasluga.
Povsem drugačnega pomena za slovensko reformacijo je njegovo
delo na hrvaškem protestantskem tisku, ki ga moramo razumeti v
duhu prizadevanj Trubarja in Klombnerja, tj. kot način širitve
reformacije na jug v hrvaške, srbske in bosanske dežele. Del tega
duha je (nekako naivna) vera v strmoglavljenje islama in spreobrnitev
turškega sultana v protestantizem, s čimer bi bil zajamčen trajni
mir. Trdneje kakor knjiga je temu delu dežele zagotovila mir nova
karlovška trdnjava, postavljena kot kupnina za ne veliko pozneje
prelomljeno obljubo verske svobode. To naivno vero je v svoji zgo-
dovinski povesti leta 1900 opisoval Fran Detela (Takšni so!. Dom in
svet XIII (1900), str. 390–391):
205
