Page 206 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 206
[TUDIJSKI VE^ERI
posebno po smrti Matije Klombnerja, vedno bolj deloval na margini,
saj ga ni več najti v Ljubljani v ožjem krogu kranjskih protestantov,
ki so leta 1580 formirali cerkveni svet (Kirchenrat). Od sodelovanja
pri prevajalskem delu je minilo že skoraj 15 let, Hrvaška je bila bolj
zaprta za protestantske ideje kot kdaj prej, nauk pa se ni razširil
proti jugu, kakor so nekako naivno verjeli predikanti. Preden se je
leta 1580 odpravil iz Metlike proti Radečam ob Savi, je verjetno
obiskal in videl Karlovec. Zanimivo se je vprašati, če je hotel dobiti
tamkajšnje mesto predikanta, ki so ga dobili drugi, mlajši predi-
kanti.
Ko je novembra 1580 v Ljubljani podpisal Formulo Concordiae in
tako potrdil pripadnost luteranski veroizpovedi, je bil še vedno
predikant v Metliki. Samo mesec pozneje pa je prosil za zboljšanje
plače zaradi selitve iz Metlike v Radeče ob Savi. Razlogi odhoda iz
Metlike nam niso znani, Elze pravi, da je odhod posledica razmer v
Metliki, saj je bil že vrsto let v konfliktnih razmerjih s tamkajšnjo
komendo in protestantskim učiteljem. Ko je decembra 1580 pisal
stanovom za izboljšavo plačila zaradi selitve, je bil že v Radečah.
Stanovi so mu nato odobrili še dodatnih 20 renskih goldinarjev;
tako je prejemal kar 100 renskih goldinarjev plačila.
Ko je Vlahovič prispel v zimskih mesecih v Radeče ob Savi, tam
vsekakor ni bil prvič; prav gotovo je med svojim bivanjem v Brežicah
kdaj pridigal tudi v Radečah ali bližini. Ali je prišel sam ali z družino,
ne vemo, decembra 1580 je že bil tam in tamkaj verjetno preživel
božič. Novo zagotovljena dosmrtna podpora 100 renskih goldinarjev
bi njemu in njegovi ženi, če je še živela, omogočala stabilno življenje
in situacija za predikanta v zrelih letih bi se zdela povsem zadovoljiva.
Podrobnosti v njegovih zadnjih mesecih nam niso znane. Ali se je
odpravil februarja 1581 v Ljubljano, najverjetneje k svojemu sinu
Matiji, zaradi bolezni ali kakšnega drugega razloga, ne vemo. Sre-
čamo le podatek, da je umrl 18. februarja 1581 v Ljubljani in bil
pokopan na tamkajšnjem protestantskem pokopališču pri cerkvi sv.
Petra, ki ga je le dobri dve desetletji pozneje uničila protireformacija.
204
posebno po smrti Matije Klombnerja, vedno bolj deloval na margini,
saj ga ni več najti v Ljubljani v ožjem krogu kranjskih protestantov,
ki so leta 1580 formirali cerkveni svet (Kirchenrat). Od sodelovanja
pri prevajalskem delu je minilo že skoraj 15 let, Hrvaška je bila bolj
zaprta za protestantske ideje kot kdaj prej, nauk pa se ni razširil
proti jugu, kakor so nekako naivno verjeli predikanti. Preden se je
leta 1580 odpravil iz Metlike proti Radečam ob Savi, je verjetno
obiskal in videl Karlovec. Zanimivo se je vprašati, če je hotel dobiti
tamkajšnje mesto predikanta, ki so ga dobili drugi, mlajši predi-
kanti.
Ko je novembra 1580 v Ljubljani podpisal Formulo Concordiae in
tako potrdil pripadnost luteranski veroizpovedi, je bil še vedno
predikant v Metliki. Samo mesec pozneje pa je prosil za zboljšanje
plače zaradi selitve iz Metlike v Radeče ob Savi. Razlogi odhoda iz
Metlike nam niso znani, Elze pravi, da je odhod posledica razmer v
Metliki, saj je bil že vrsto let v konfliktnih razmerjih s tamkajšnjo
komendo in protestantskim učiteljem. Ko je decembra 1580 pisal
stanovom za izboljšavo plačila zaradi selitve, je bil že v Radečah.
Stanovi so mu nato odobrili še dodatnih 20 renskih goldinarjev;
tako je prejemal kar 100 renskih goldinarjev plačila.
Ko je Vlahovič prispel v zimskih mesecih v Radeče ob Savi, tam
vsekakor ni bil prvič; prav gotovo je med svojim bivanjem v Brežicah
kdaj pridigal tudi v Radečah ali bližini. Ali je prišel sam ali z družino,
ne vemo, decembra 1580 je že bil tam in tamkaj verjetno preživel
božič. Novo zagotovljena dosmrtna podpora 100 renskih goldinarjev
bi njemu in njegovi ženi, če je še živela, omogočala stabilno življenje
in situacija za predikanta v zrelih letih bi se zdela povsem zadovoljiva.
Podrobnosti v njegovih zadnjih mesecih nam niso znane. Ali se je
odpravil februarja 1581 v Ljubljano, najverjetneje k svojemu sinu
Matiji, zaradi bolezni ali kakšnega drugega razloga, ne vemo. Sre-
čamo le podatek, da je umrl 18. februarja 1581 v Ljubljani in bil
pokopan na tamkajšnjem protestantskem pokopališču pri cerkvi sv.
Petra, ki ga je le dobri dve desetletji pozneje uničila protireformacija.
204
