Page 205 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 205
JANEZ WEISS
Dalmatina, da predlagata, kdo bi bil primeren. Imenovala sta Šte-
fana Kovačeviča, ki pa ni hotel prevzeti službe zaradi slabega plačila,
zato je na njegovo mesto stopil Peter Vokmanič (1577–1598), ki je
ostal in deloval v Metliki še dolgo po Vlahovičevem odhodu in smrti.
Vlahovič in Vokmanič sta tako oskrbovala skupnost v Metliki, na
Krupi in v Gradacu, ki je štela okoli 450 vernikov. Med njimi bi našli
poleg »burgerjev« iz Metlike tudi »einfelltige paurs folck«, kakor
je več kot desetletje pozneje pisal metliški komtur. Vse večji del
protestantov med burgersko »Gemeinde« se je kazal v tem, da so
protestanti prihajali na pomembnejše položaje mestne samouprave,
ki so jo najpozneje leta 1582, ko je Vokmanič pisal, da sta mestni
sodnik in starešina (sodni upravitelj) »naše vere«, tudi prevzeli.
Metlika je torej bila povsem protestantska. Tudi sosednji Črnomelj
je stopal po istih stopinjah in nekaj let pozneje postal povsem
protestantski.
Vlahovičevo življenje v 70. letih v Metliki pa je zaznamovala vrsta
konfliktov. Najprej z že omenjenim Matičičem, nato je leta 1577
izbruhnil spor s protestantskim učiteljem. Kaj je bil predmet spora,
ne vemo, glede na Vlahovičevo gorečnost in zavzetost je možnih točk
spotike veliko. Kot so tedaj opažali kranjski odborniki, so tovrstni
spori samo razdeljevali skupnost in močno škodili ugledu celotnega
reformacijskega gibanja. Leta 1579 pa se je Vlahovič zapletel v spor s
komturjem Leonhardom Formentinom. Tudi v tem primeru nam
spor ni podrobneje poznan, domnevamo pa lahko, da je bil kamen
spotike prostor za pridiganje.
Ko so v skladu z določili zborovanja v Brucku ob Muri 13. julija
1579 položili temeljni kamen za novo trdnjavo Karlovac, je Vlahovič
štel 56 let. Imel je stabilne dohodke in užival velik ugled v mestu,
kjer se je prvič uveljavil kot pridigar, rezultati njegovega dela pa so
bili vidni v večinski pripadnosti burgerjev reformaciji. Težko bi rekli,
da ni bil, vsaj v Metliki, uspešen. Njegovi otroci so tedaj že odrasli.
Viri nam govorijo le o sinu in poznejšem dediču Matiji, ki je prav
tako stopil na pot reformacije. Leta 1579 ga srečamo med sodelavci
(präceptor, collaborator) že ostarelega Bohoriča v deželnostanovski
šoli v Ljubljani, kjer pa ni užival ravno posebnega ugleda. Leta 1580
ga tako ne najdemo več med preceptorji. Zdi se, da je Vlahovič, še
203
Dalmatina, da predlagata, kdo bi bil primeren. Imenovala sta Šte-
fana Kovačeviča, ki pa ni hotel prevzeti službe zaradi slabega plačila,
zato je na njegovo mesto stopil Peter Vokmanič (1577–1598), ki je
ostal in deloval v Metliki še dolgo po Vlahovičevem odhodu in smrti.
Vlahovič in Vokmanič sta tako oskrbovala skupnost v Metliki, na
Krupi in v Gradacu, ki je štela okoli 450 vernikov. Med njimi bi našli
poleg »burgerjev« iz Metlike tudi »einfelltige paurs folck«, kakor
je več kot desetletje pozneje pisal metliški komtur. Vse večji del
protestantov med burgersko »Gemeinde« se je kazal v tem, da so
protestanti prihajali na pomembnejše položaje mestne samouprave,
ki so jo najpozneje leta 1582, ko je Vokmanič pisal, da sta mestni
sodnik in starešina (sodni upravitelj) »naše vere«, tudi prevzeli.
Metlika je torej bila povsem protestantska. Tudi sosednji Črnomelj
je stopal po istih stopinjah in nekaj let pozneje postal povsem
protestantski.
Vlahovičevo življenje v 70. letih v Metliki pa je zaznamovala vrsta
konfliktov. Najprej z že omenjenim Matičičem, nato je leta 1577
izbruhnil spor s protestantskim učiteljem. Kaj je bil predmet spora,
ne vemo, glede na Vlahovičevo gorečnost in zavzetost je možnih točk
spotike veliko. Kot so tedaj opažali kranjski odborniki, so tovrstni
spori samo razdeljevali skupnost in močno škodili ugledu celotnega
reformacijskega gibanja. Leta 1579 pa se je Vlahovič zapletel v spor s
komturjem Leonhardom Formentinom. Tudi v tem primeru nam
spor ni podrobneje poznan, domnevamo pa lahko, da je bil kamen
spotike prostor za pridiganje.
Ko so v skladu z določili zborovanja v Brucku ob Muri 13. julija
1579 položili temeljni kamen za novo trdnjavo Karlovac, je Vlahovič
štel 56 let. Imel je stabilne dohodke in užival velik ugled v mestu,
kjer se je prvič uveljavil kot pridigar, rezultati njegovega dela pa so
bili vidni v večinski pripadnosti burgerjev reformaciji. Težko bi rekli,
da ni bil, vsaj v Metliki, uspešen. Njegovi otroci so tedaj že odrasli.
Viri nam govorijo le o sinu in poznejšem dediču Matiji, ki je prav
tako stopil na pot reformacije. Leta 1579 ga srečamo med sodelavci
(präceptor, collaborator) že ostarelega Bohoriča v deželnostanovski
šoli v Ljubljani, kjer pa ni užival ravno posebnega ugleda. Leta 1580
ga tako ne najdemo več med preceptorji. Zdi se, da je Vlahovič, še
203
