Page 212 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 212
[TUDIJSKI VE^ERI
sredini, svoji desnici razprti v svetniško držo in se, enako kakor
Trubar, obračata h gledalcu. Ungnad, ki je zapustil svojo domovino
Štajersko, kjer so vladali katoliški Habsburžani, da bi lahko na
Württemberškem prosto živel v svoji evangeljski veri, se na Kopor-
čevem platnu kaže kot simbol verske stanovitnosti pa tudi politične
utopičnosti: vztrajanje v evangeljski veri v upanju, da bo le-to mogoče
prosto živeti, je bila v slovenskih deželah v Trubarjevem času pač le
utopija. Skupaj z Bonomom, ki ga lahko na platnu razumemo kot
simbol krščanske tradicije, iz katere je reformacija seveda izšla, ter v
svetniški drži upodobljenim Trubarjem, ki pooseblja slovensko
besedo, Ungand sestavlja svojevrstno reformacijsko trojico. Gre za,
če govorimo v dikciji Koporčevega platna in v dikciji njegovega
sočasnega, tj. modernega razumevanja slovenske reformacije, za
210
sredini, svoji desnici razprti v svetniško držo in se, enako kakor
Trubar, obračata h gledalcu. Ungnad, ki je zapustil svojo domovino
Štajersko, kjer so vladali katoliški Habsburžani, da bi lahko na
Württemberškem prosto živel v svoji evangeljski veri, se na Kopor-
čevem platnu kaže kot simbol verske stanovitnosti pa tudi politične
utopičnosti: vztrajanje v evangeljski veri v upanju, da bo le-to mogoče
prosto živeti, je bila v slovenskih deželah v Trubarjevem času pač le
utopija. Skupaj z Bonomom, ki ga lahko na platnu razumemo kot
simbol krščanske tradicije, iz katere je reformacija seveda izšla, ter v
svetniški drži upodobljenim Trubarjem, ki pooseblja slovensko
besedo, Ungand sestavlja svojevrstno reformacijsko trojico. Gre za,
če govorimo v dikciji Koporčevega platna in v dikciji njegovega
sočasnega, tj. modernega razumevanja slovenske reformacije, za
210
