Page 213 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 213
SA[O JER[E
sveto trojico slovenstva, ki jo sestavljajo krščanska tradicija (Bo-
nomo), vztrajanje v utopiji svobodne vere (Ungnad) ter slovenska
beseda (Trubar). Osrednje mesto gre pri tem slovenski besedi, na kar
kažejo gigantska Trubarjeva podoba ter z velikimi črkami izpisana
beseda Abecedarium v spodnjem levem kotu slike, slednjič pa tudi
naslov slike same – Apoteoza Primoža Trubarja. Še več, tema, s katero
imamo opraviti na Koporčevem platnu, je pravzaprav apoteoza
slovenske besede ali bolje slovenske Besede.
Slovenska trojica ni brez sovražnikov ali vsaj nasprotnikov niti
ne brez usodne, pogubne vizije. Iz levega kota se Trubarju in nje-
govim že približuje protireformacijska komisija; v dikciji Koporčeve
pripovedi bi morali reči celo – protislovenska komisija. Povsem v
ozadju slike, a obenem v njenem središču, se razpira pogled na
Tübingen, kraj Trubarjevega izgnanstva – Trubarjev nigdirdom –, na
drugi, desni strani slike pa se za Trubarjevimi rameni dogaja konec
sveta; v dikciji slike bi mogli reči, da se dogaja konec slovenskega
sveta. Široka ramena pokončne drže Trubarjeve odločne osebe ter
slovenska trojica pa se kažejo, kot lahko beremo na platnu, kot edino
jamstvo, da slovenski svet vendarle ne propade in Slovenci vendarle
ne postanejo brezdomci, izgubljenci propadlega sveta. Ali je to
jamstvo nekaj realnega oziroma realističnega ali pa gre le za nad-
realistični privid, pa je vprašanje, na katerega si mora gledalec slike
in premišljevalec njenega sporočila odgovoriti sam.
»Greh pred imenom Trubarjevim« –
Geneza romantičnega pogleda na slovensko reformacijo
Če se sedaj ozremo čez slovenski znanstveni in publicistični opus
o slovenski reformaciji, potem lahko vidimo, da je Koporčeva »Apo-
teoza Primoža Trubarja« izrazita in izrazito nazorna upodobitev
slovenskega pogleda na slovensko reformacijo, kot se je vzpostavil v
zadnjih dobrih stotih letih v slovenski humanistiki in sicer v slo-
venski zgodovinski zavesti. Povedano drugače, Koporčeva »Apo-
teoza« ni le upodobitev Trubarja in sploh slovenske reformacije, pač
pa je obenem tudi upodobitev sodobnega slovenskega pogleda na
Trubarja in slovensko reformacijo. In ta pogled je, kakor bomo videli,
211
sveto trojico slovenstva, ki jo sestavljajo krščanska tradicija (Bo-
nomo), vztrajanje v utopiji svobodne vere (Ungnad) ter slovenska
beseda (Trubar). Osrednje mesto gre pri tem slovenski besedi, na kar
kažejo gigantska Trubarjeva podoba ter z velikimi črkami izpisana
beseda Abecedarium v spodnjem levem kotu slike, slednjič pa tudi
naslov slike same – Apoteoza Primoža Trubarja. Še več, tema, s katero
imamo opraviti na Koporčevem platnu, je pravzaprav apoteoza
slovenske besede ali bolje slovenske Besede.
Slovenska trojica ni brez sovražnikov ali vsaj nasprotnikov niti
ne brez usodne, pogubne vizije. Iz levega kota se Trubarju in nje-
govim že približuje protireformacijska komisija; v dikciji Koporčeve
pripovedi bi morali reči celo – protislovenska komisija. Povsem v
ozadju slike, a obenem v njenem središču, se razpira pogled na
Tübingen, kraj Trubarjevega izgnanstva – Trubarjev nigdirdom –, na
drugi, desni strani slike pa se za Trubarjevimi rameni dogaja konec
sveta; v dikciji slike bi mogli reči, da se dogaja konec slovenskega
sveta. Široka ramena pokončne drže Trubarjeve odločne osebe ter
slovenska trojica pa se kažejo, kot lahko beremo na platnu, kot edino
jamstvo, da slovenski svet vendarle ne propade in Slovenci vendarle
ne postanejo brezdomci, izgubljenci propadlega sveta. Ali je to
jamstvo nekaj realnega oziroma realističnega ali pa gre le za nad-
realistični privid, pa je vprašanje, na katerega si mora gledalec slike
in premišljevalec njenega sporočila odgovoriti sam.
»Greh pred imenom Trubarjevim« –
Geneza romantičnega pogleda na slovensko reformacijo
Če se sedaj ozremo čez slovenski znanstveni in publicistični opus
o slovenski reformaciji, potem lahko vidimo, da je Koporčeva »Apo-
teoza Primoža Trubarja« izrazita in izrazito nazorna upodobitev
slovenskega pogleda na slovensko reformacijo, kot se je vzpostavil v
zadnjih dobrih stotih letih v slovenski humanistiki in sicer v slo-
venski zgodovinski zavesti. Povedano drugače, Koporčeva »Apo-
teoza« ni le upodobitev Trubarja in sploh slovenske reformacije, pač
pa je obenem tudi upodobitev sodobnega slovenskega pogleda na
Trubarja in slovensko reformacijo. In ta pogled je, kakor bomo videli,
211
