Page 251 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 251
FRANCE M. DOLINAR
poudariti, da se Kazianer ni nikoli oddaljil od »stare Cerkve« in v
tem pogledu za Rim tudi ni bil nikoli sumljiv.
Kazianerja je imenovanje za ljubljanskega škofa 5. decembra leta
1536 po vsej verjetnosti našlo v Gornjem Gradu, kamor je z Dunaja
spremljal posmrtne ostanke Krištofa Ravbarja (umorjen 26. oktobra
1536 na Dunaju) in tam poskrbel za njegov dostojen pogreb. Kazianer
je očitno že vedel, da ga je za ljubljanskega škofa predlagal njegov
prednik. Papeška potrditev je prišla presenetljivo hitro (11. aprila
1537), kar priča o ugledu, ki ga je Kazianer užival tako na Dunaju
kakor pri papežu Pavlu III., naklonjenem prenovi Cerkve. Si je pa
imenovani škof Kazianer vzel skoraj leto dni časa, da se je razgledal
po škofiji, preden se je dal 31. marca leta 1538 v Gornjem Gradu
posvetiti za škofa.
Ob imenovanju Kazianerja za ljubljanskega škofa je ljubljanski
stolni kapitelj poleg prošta in dekana štel še sedem kanonikov, vendar
vsi niso rezidirali v Ljubljani. Stolni prošt Adam De Forz (1521–1546)
kot osebni zdravnik kralja Ferdinanda I.28 in stolni dekan Arnold Bruck
(1530–1546) kot dvorni kapelnik29 sta bivala na dunajskem dvoru.
Simon Šarc, generalni vikar pokojnega škofa Krištofa Ravbarja, je umrl
tri mesece pred papeževo potrditvijo Kazianerja za ljubljanskega škofa.
Po prevzemu škofije si je Kazianer za generalnega vikarja izbral Lenarta
Mertlica, doktorja civilnega in kanonskega prava, doma iz Kamnika.30
To službo je ta do leta 1547 opravljal tudi pod škofom Textorjem,
dokler ga niso na sodnem procesu proti reformatorjem v ljubljanskem
stolnem kapitlju odstavili in mu odvzeli vse dohodke.31
Pomembno vlogo je imel v stolnem kapitlju Pavel Wiener kot
kapiteljski prokurator in škofijski oskrbnik v Ljubljani. V letih 1530–
1547 je deloval v kranjskem deželnem zboru in bil večkrat njegov
poverjenik. Leta 1543 ga je generalni vikar oglejskega patriarha pre-
zentiral za dekana kolegiatnega kapitlja v Novem mestu.32 V literaturi
28 Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki kranjskega dela ljubljanske škofije do tridentinskega
koncila (Acta Ecclesiastica Sloveniae 22), Ljubljana 2000, 113–114.
29 Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki, 132–134.
30 Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki, 263–264.
31 Slovenski biografski leksikon, II. zvezek, Ljubljana 1933–1952, 100 sl.
32 Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki, 295–296.
249
poudariti, da se Kazianer ni nikoli oddaljil od »stare Cerkve« in v
tem pogledu za Rim tudi ni bil nikoli sumljiv.
Kazianerja je imenovanje za ljubljanskega škofa 5. decembra leta
1536 po vsej verjetnosti našlo v Gornjem Gradu, kamor je z Dunaja
spremljal posmrtne ostanke Krištofa Ravbarja (umorjen 26. oktobra
1536 na Dunaju) in tam poskrbel za njegov dostojen pogreb. Kazianer
je očitno že vedel, da ga je za ljubljanskega škofa predlagal njegov
prednik. Papeška potrditev je prišla presenetljivo hitro (11. aprila
1537), kar priča o ugledu, ki ga je Kazianer užival tako na Dunaju
kakor pri papežu Pavlu III., naklonjenem prenovi Cerkve. Si je pa
imenovani škof Kazianer vzel skoraj leto dni časa, da se je razgledal
po škofiji, preden se je dal 31. marca leta 1538 v Gornjem Gradu
posvetiti za škofa.
Ob imenovanju Kazianerja za ljubljanskega škofa je ljubljanski
stolni kapitelj poleg prošta in dekana štel še sedem kanonikov, vendar
vsi niso rezidirali v Ljubljani. Stolni prošt Adam De Forz (1521–1546)
kot osebni zdravnik kralja Ferdinanda I.28 in stolni dekan Arnold Bruck
(1530–1546) kot dvorni kapelnik29 sta bivala na dunajskem dvoru.
Simon Šarc, generalni vikar pokojnega škofa Krištofa Ravbarja, je umrl
tri mesece pred papeževo potrditvijo Kazianerja za ljubljanskega škofa.
Po prevzemu škofije si je Kazianer za generalnega vikarja izbral Lenarta
Mertlica, doktorja civilnega in kanonskega prava, doma iz Kamnika.30
To službo je ta do leta 1547 opravljal tudi pod škofom Textorjem,
dokler ga niso na sodnem procesu proti reformatorjem v ljubljanskem
stolnem kapitlju odstavili in mu odvzeli vse dohodke.31
Pomembno vlogo je imel v stolnem kapitlju Pavel Wiener kot
kapiteljski prokurator in škofijski oskrbnik v Ljubljani. V letih 1530–
1547 je deloval v kranjskem deželnem zboru in bil večkrat njegov
poverjenik. Leta 1543 ga je generalni vikar oglejskega patriarha pre-
zentiral za dekana kolegiatnega kapitlja v Novem mestu.32 V literaturi
28 Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki kranjskega dela ljubljanske škofije do tridentinskega
koncila (Acta Ecclesiastica Sloveniae 22), Ljubljana 2000, 113–114.
29 Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki, 132–134.
30 Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki, 263–264.
31 Slovenski biografski leksikon, II. zvezek, Ljubljana 1933–1952, 100 sl.
32 Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki, 295–296.
249
