Page 252 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 252
[TUDIJSKI VE^ERI
beremo, da naj bi se v času, ko je bil poverjenik deželnega zbora,
Wiener odločil za »novo vero« in jo vedno bolj odkrito širil. Vendar
je to malo verjetno, ker bi ga sicer škof Textor ne potrdil v njegovi
službi. Na procesu v Ljubljani leta 1547 mu »odpadništva« od ka-
toliške vere niso mogli dokazati, na Dunaju pa je bil celo oproščen.
Izselil se je na Sedmograško, kjer pa je nato sprejel evangeličansko
veroizpoved.33
Starosta med ljubljanskimi kanoniki je bil Mihael Valler, sicer
doma iz Kočevja, ki ga med ljubljanskimi kanoniki zasledimo že leta
1505. Njegovo delo v kapitlju še ni raziskano, nagrobni spomenik
pa ga je slavil kot »zgled poštenosti«, ki je v kapitlju »zvesto opravljal
številne naloge«. Umrl je 1. septembra leta 1539.34
Matija Vallich je postal stolni kanonik ob koncu dvajsetih let 16.
stoletja. Bil je očitno konfliktna osebnost, saj je prišel v spor tako s
člani kapitlja kot z ljubljanskimi mestnimi oblastmi. Njegov odnos
do luteranstva ni znan. Umrl je 13. februarja 1547.35 Urban Strela je
postal stolni kanonik verjetno leta 1533, torej v času, ko je prišel
Trubar kot vikar in slovenski pridigar v ljubljansko stolnico. Zdi se,
da je veliko bival v Gornjem Gradu, kjer je leta 1546 tudi umrl.36
Formalno je bil ljubljanski stolni kanonik tudi Luka Wagenrieder,
vendar se je očitno raje mudil v svoji župniji v Rihembergu (Branik),37
leta 1540 pa je pravico do kanoniške prebende odstopil Antonu
Tischlerju iz ugledne ljubljanske meščanske družine. Več o njegovi
dejavnosti ni znanega.38
Primož Trubar je leta 1533 postal mašnik »zgodnjik« v ljubljanski
stolnici in nato stolni pridigar.39 Zakaj je jeseni leta 1540 zapustil
Ljubljano in se podal k svojemu zaščitniku Bonomu v Trst, ni po-
33 Slovenski biografski leksikon, IV. zvezek, Ljubljana 1980–1991, 691; France M.
Dolinar, Katoliška Cerkev in Primož Trubar, v: Vera in hotenja. Študije o Primožu
Trubarju in njegovem času (ur. Sašo Jerše), Ljubljana 2009, 221.
34 Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki, 291.
35 Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki, 291.
36 Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki, 283.
37 Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki, 293.
38 Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki, 283.
39 V ljubljanski stolnici je še vedno v uporabi kelih mašnika »zgodnjika« iz leta
1518, ki ga je uporabljal tudi Trubar.
250
beremo, da naj bi se v času, ko je bil poverjenik deželnega zbora,
Wiener odločil za »novo vero« in jo vedno bolj odkrito širil. Vendar
je to malo verjetno, ker bi ga sicer škof Textor ne potrdil v njegovi
službi. Na procesu v Ljubljani leta 1547 mu »odpadništva« od ka-
toliške vere niso mogli dokazati, na Dunaju pa je bil celo oproščen.
Izselil se je na Sedmograško, kjer pa je nato sprejel evangeličansko
veroizpoved.33
Starosta med ljubljanskimi kanoniki je bil Mihael Valler, sicer
doma iz Kočevja, ki ga med ljubljanskimi kanoniki zasledimo že leta
1505. Njegovo delo v kapitlju še ni raziskano, nagrobni spomenik
pa ga je slavil kot »zgled poštenosti«, ki je v kapitlju »zvesto opravljal
številne naloge«. Umrl je 1. septembra leta 1539.34
Matija Vallich je postal stolni kanonik ob koncu dvajsetih let 16.
stoletja. Bil je očitno konfliktna osebnost, saj je prišel v spor tako s
člani kapitlja kot z ljubljanskimi mestnimi oblastmi. Njegov odnos
do luteranstva ni znan. Umrl je 13. februarja 1547.35 Urban Strela je
postal stolni kanonik verjetno leta 1533, torej v času, ko je prišel
Trubar kot vikar in slovenski pridigar v ljubljansko stolnico. Zdi se,
da je veliko bival v Gornjem Gradu, kjer je leta 1546 tudi umrl.36
Formalno je bil ljubljanski stolni kanonik tudi Luka Wagenrieder,
vendar se je očitno raje mudil v svoji župniji v Rihembergu (Branik),37
leta 1540 pa je pravico do kanoniške prebende odstopil Antonu
Tischlerju iz ugledne ljubljanske meščanske družine. Več o njegovi
dejavnosti ni znanega.38
Primož Trubar je leta 1533 postal mašnik »zgodnjik« v ljubljanski
stolnici in nato stolni pridigar.39 Zakaj je jeseni leta 1540 zapustil
Ljubljano in se podal k svojemu zaščitniku Bonomu v Trst, ni po-
33 Slovenski biografski leksikon, IV. zvezek, Ljubljana 1980–1991, 691; France M.
Dolinar, Katoliška Cerkev in Primož Trubar, v: Vera in hotenja. Študije o Primožu
Trubarju in njegovem času (ur. Sašo Jerše), Ljubljana 2009, 221.
34 Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki, 291.
35 Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki, 291.
36 Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki, 283.
37 Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki, 293.
38 Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki, 283.
39 V ljubljanski stolnici je še vedno v uporabi kelih mašnika »zgodnjika« iz leta
1518, ki ga je uporabljal tudi Trubar.
250
