Page 36 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 36
RAZPRAVE, [TUDIJE
Občutljiva tema medcerkvenih pogovorov je še vedno zaveza o
(katoliški) vzgoji, ki je zahtevana od katoliškega partnerja, da lahko
pridobi dovoljenje (licentia) za sklenitev konfesionalno mešane za-
konske zveze (Zakonik cerkvenega prava, kanon 1124). Posebej za
manjšinske cerkve ima (katoliški) institucionalni pritisk k obvezni
enostranski zavezi usodne posledice – z zelo hudimi demografskimi
učinki.57 Skupna odgovornost za konfesionalno »povezujoče« za-
konske zveze – ta je cilj ekumenskega sodelovanja na poti k spravljeni
različnosti – si ne zasluži takega »uradno-cerkvenega sumničenja«,
kakršno izraža zahtevana zaveza kot pogoj za dovoljenje, skleniti
mešano zakonsko zvezo. Izhajajoč iz Ekumenske listine (2001), ki
pomeni »zavezujoče merilo« za »ekumensko kulturo dialoga in
sodelovanja« in obvezuje Cerkve podpisnice,58 zasluži toleranca
posebno pozornost in spoštovanje. V znamenju tolerance je bila
verska politika Habsburžanov pred 230 leti postavljena na povsem
nove temelje. Danes mora misel o toleranci ne le registrirati ogromne
verskopolitične in družbene spremembe, temveč tudi vprašati, ali
lahko zahtevano zavezo k rimskokatoliški vzgoji otrok – pa čeprav
je ta dana ob pozornosti do vesti nekatoliškega partnerja – v luči
Ekumenske listine opustimo kot neprimerno.
Iz nemščine prevedel Marko Kerševan
57 Wolfgang Lutz/Johanna Uljas-Lutz, Kofessinsverbindende Familien als vor-
dringlichen Lernsfeld einer Minderheitskirche, v: Michael Bünker/Thomas
Krobath (ur.), Kirche: Lernfähig für die Zukunft? Festschrift für Johannes
Dantine zum 60. Geburtstag, Insbruck-Wien,1998, 312-323.
58 Dietrich Pirson, Die Mitwirkung der römisch–katholischen Kirche an der Charta
Oecumenica, v: Wilhelm Rees (ur.), Festschrift für Joseph Listl zum 75. Geburts-
tag, Berlin 2004, 261 ff.
34
Občutljiva tema medcerkvenih pogovorov je še vedno zaveza o
(katoliški) vzgoji, ki je zahtevana od katoliškega partnerja, da lahko
pridobi dovoljenje (licentia) za sklenitev konfesionalno mešane za-
konske zveze (Zakonik cerkvenega prava, kanon 1124). Posebej za
manjšinske cerkve ima (katoliški) institucionalni pritisk k obvezni
enostranski zavezi usodne posledice – z zelo hudimi demografskimi
učinki.57 Skupna odgovornost za konfesionalno »povezujoče« za-
konske zveze – ta je cilj ekumenskega sodelovanja na poti k spravljeni
različnosti – si ne zasluži takega »uradno-cerkvenega sumničenja«,
kakršno izraža zahtevana zaveza kot pogoj za dovoljenje, skleniti
mešano zakonsko zvezo. Izhajajoč iz Ekumenske listine (2001), ki
pomeni »zavezujoče merilo« za »ekumensko kulturo dialoga in
sodelovanja« in obvezuje Cerkve podpisnice,58 zasluži toleranca
posebno pozornost in spoštovanje. V znamenju tolerance je bila
verska politika Habsburžanov pred 230 leti postavljena na povsem
nove temelje. Danes mora misel o toleranci ne le registrirati ogromne
verskopolitične in družbene spremembe, temveč tudi vprašati, ali
lahko zahtevano zavezo k rimskokatoliški vzgoji otrok – pa čeprav
je ta dana ob pozornosti do vesti nekatoliškega partnerja – v luči
Ekumenske listine opustimo kot neprimerno.
Iz nemščine prevedel Marko Kerševan
57 Wolfgang Lutz/Johanna Uljas-Lutz, Kofessinsverbindende Familien als vor-
dringlichen Lernsfeld einer Minderheitskirche, v: Michael Bünker/Thomas
Krobath (ur.), Kirche: Lernfähig für die Zukunft? Festschrift für Johannes
Dantine zum 60. Geburtstag, Insbruck-Wien,1998, 312-323.
58 Dietrich Pirson, Die Mitwirkung der römisch–katholischen Kirche an der Charta
Oecumenica, v: Wilhelm Rees (ur.), Festschrift für Joseph Listl zum 75. Geburts-
tag, Berlin 2004, 261 ff.
34
