Page 33 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 33
KARL W. SCHWARZ
Impedimentum catholicismi
Seveda je cesar Franc I. potem tudi sam spodbudil razmišljanje,
kako bi z neko državno oviro zajezili naraščanje števila mešanih
zakonov (1813). Niti pristojna dvorna komisija za pravne zadeve niti
dvorna pisarna pa teh načrtov nista zmogli uresničiti, tako da je vse
ostalo pri določbah jožefinskega patenta in ABGB 1811. Je pa ta
poizkus pokazal, da se je po napoleonskih vojnah okrepil interes za
ponovno utrditev zveze med državnim prestolom in katoliškim
oltarjem.
Leta 1814 je sledilo novo znamenje tega: uvedena je bila nova ovira
za sklepanje zakonske zveze, in sicer impedimentum catholicismi (dvorni
dekret 26. 8. 1814),44 uredba za zaščito katoliškega zakona, natanč-
neje za zaščito katoliškega nauka o nerazvezljivosti zakona. Prepre-
čeval je nekatoličanu, da bi po razvezi svojega (nezakramentalnega)
zakona lahko sklenil novo veljavno zakonsko zvezo s katoličanom,
dokler je njegov ločeni partner še živ. Pri nekatoličanih namreč ne
obstaja le »ločitev od mize in postelje« (separatio a mensa et thoro),
temveč tudi divortium, razveza zakonske zveze sploh, če obstoje za to
zakoniti razlogi (nezvestoba, več kot petletna zaporna kazen, zapu-
stitev, zapostavljanje, trpinčenje, soglasna ločitev zaradi neprema-
gljivega občutka odvratnosti po predhodni ločitvi od mize in postelje).
Konflikt interesov med Cerkvijo in državo, ki smo ga lahko
opazovali pri mešanih zakonih, ni bil odpravljen. Pogajanja z Ri-
mom, ki so se začela v 30. letih 19. stoletja45 so sicer leta 1840
privedla do svobode pri obliki poroke versko mešanih parov na
Ogrskem (kot že prej leta 1830 z Breve Pija VI. v Kölnu), ne pa za
Avstrijo. Tu je veljala katoliška oblika poroke (§ 77 ABGB) v tem
smislu, da je moral v vsakem primeru nuditi pasivno asistenco
katoliški duhovnik, tudi če niso bile podane zaveze o katoliški vzgoji
in tudi če poroke ni opravil kot katoliški svečenik, temveč le kot od
države pooblaščeni poročni organ.
44 Kuzmany, Eherecht, 187 ff.
45 Bruno Primetshofer, Die Frage der gemischten Ehen in der Reformplänen des Wie-
ner ErzbischofsVinzenz Eduard Milde und des Apostolischen Nuntius Pietro Os-
tini (1832-34), ponatis v: Primetshofer, Geammelte Schriften, Berlin 1997, 3-24.
31
Impedimentum catholicismi
Seveda je cesar Franc I. potem tudi sam spodbudil razmišljanje,
kako bi z neko državno oviro zajezili naraščanje števila mešanih
zakonov (1813). Niti pristojna dvorna komisija za pravne zadeve niti
dvorna pisarna pa teh načrtov nista zmogli uresničiti, tako da je vse
ostalo pri določbah jožefinskega patenta in ABGB 1811. Je pa ta
poizkus pokazal, da se je po napoleonskih vojnah okrepil interes za
ponovno utrditev zveze med državnim prestolom in katoliškim
oltarjem.
Leta 1814 je sledilo novo znamenje tega: uvedena je bila nova ovira
za sklepanje zakonske zveze, in sicer impedimentum catholicismi (dvorni
dekret 26. 8. 1814),44 uredba za zaščito katoliškega zakona, natanč-
neje za zaščito katoliškega nauka o nerazvezljivosti zakona. Prepre-
čeval je nekatoličanu, da bi po razvezi svojega (nezakramentalnega)
zakona lahko sklenil novo veljavno zakonsko zvezo s katoličanom,
dokler je njegov ločeni partner še živ. Pri nekatoličanih namreč ne
obstaja le »ločitev od mize in postelje« (separatio a mensa et thoro),
temveč tudi divortium, razveza zakonske zveze sploh, če obstoje za to
zakoniti razlogi (nezvestoba, več kot petletna zaporna kazen, zapu-
stitev, zapostavljanje, trpinčenje, soglasna ločitev zaradi neprema-
gljivega občutka odvratnosti po predhodni ločitvi od mize in postelje).
Konflikt interesov med Cerkvijo in državo, ki smo ga lahko
opazovali pri mešanih zakonih, ni bil odpravljen. Pogajanja z Ri-
mom, ki so se začela v 30. letih 19. stoletja45 so sicer leta 1840
privedla do svobode pri obliki poroke versko mešanih parov na
Ogrskem (kot že prej leta 1830 z Breve Pija VI. v Kölnu), ne pa za
Avstrijo. Tu je veljala katoliška oblika poroke (§ 77 ABGB) v tem
smislu, da je moral v vsakem primeru nuditi pasivno asistenco
katoliški duhovnik, tudi če niso bile podane zaveze o katoliški vzgoji
in tudi če poroke ni opravil kot katoliški svečenik, temveč le kot od
države pooblaščeni poročni organ.
44 Kuzmany, Eherecht, 187 ff.
45 Bruno Primetshofer, Die Frage der gemischten Ehen in der Reformplänen des Wie-
ner ErzbischofsVinzenz Eduard Milde und des Apostolischen Nuntius Pietro Os-
tini (1832-34), ponatis v: Primetshofer, Geammelte Schriften, Berlin 1997, 3-24.
31
