Page 35 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 35
KARL W. SCHWARZ
deno avstrijsko pravo ABGB v njegovi konfesionalni izvedbi, ki se je
moralo leta 1946 v združeni Jugoslaviji umakniti enotnemu zakonu
o (civilni) zakonski zvezi.52
Danes …
Kaj pomeni spomin na jožefinsko toleranco za naše življenje
danes? Pojem tolerance se je močno spremenil: iz pravnega pojma je
postal etični. Toleranca je zahtevana tudi v današnjem medkonfesio-
nalnem sobivanju/sožitju, toda ne meri več na zgolj tolerirani po-
ložaj konfesionalne manjšine, temveč predpostavlja konfesionalno
enakopravnost vseh Cerkva in verskih skupnosti, kot je razglašeno
tudi v 7. členu slovenske ustave.53 Eno od konsekvenc tega vidimo v
Sporazumu med državo in Evangeličansko cerkvijo v Republiki Sloveniji (5.
1. 2000), ki določa pravne okvire za cerkveno delovanje v državi.54
Cerkve se v Sloveniji srečujejo kot enakopravne – tudi pred laici-
stičnimi težnjami in zahtevami države.55 Današnjemu medkonfesio-
nalnemu in medreligioznemu diskurzu daje pečat predvsem prizna-
vanje različnosti, ki je še posebej zahtevano z religiozne pedagoške
strani.56 Cerkve se lahko razumejo kot kooperacijski partnerji v
smislu Ekumenske listine (Charta oecumenica, 2001), zato se lahko tu
odpovemo razlikovanju med »cerkvami« in »cerkvenimi skupnost-
mi«, ki ga najdemo v katoliškem cerkvenem pravu (Zakonik cerkve-
nega prava, kanon 364, 6).
52 Mira Alincic, Das Eherecht in Jugoslawien, v: Die Entwicklung des Familien-
rechts in Mitteleuropa, Wien 1970, 79-85.
53 Silvo Devetak/Liana Kalčina/Miroslav F. Polzer (ur.), Legal Position of Churches
and Religious Communities in South-Eastern Europe, Ljubljana–Maribor–
Vienna 2004, 333.
54 Drago Čepar (ur.), Država in vera v Sloveniji, Ljubljana, Urad Vlade RS za verske
skupnosti 2008, 97-99.
55 Rees, Staat und Kirche in Österreich und Slowenien, 144.
56 Martin Jäggle, Religiöse Pluralität als Herausforderung der Schulentwicklung,
v: isti/Thomas Krobath/Robert Schelander (ur.), lebens.werte.schule. Religiöse
Dimension in Schulkultur und Schulentwicklung, Wien–Berlin–Münster 2009,
267-280, 269.
33
deno avstrijsko pravo ABGB v njegovi konfesionalni izvedbi, ki se je
moralo leta 1946 v združeni Jugoslaviji umakniti enotnemu zakonu
o (civilni) zakonski zvezi.52
Danes …
Kaj pomeni spomin na jožefinsko toleranco za naše življenje
danes? Pojem tolerance se je močno spremenil: iz pravnega pojma je
postal etični. Toleranca je zahtevana tudi v današnjem medkonfesio-
nalnem sobivanju/sožitju, toda ne meri več na zgolj tolerirani po-
ložaj konfesionalne manjšine, temveč predpostavlja konfesionalno
enakopravnost vseh Cerkva in verskih skupnosti, kot je razglašeno
tudi v 7. členu slovenske ustave.53 Eno od konsekvenc tega vidimo v
Sporazumu med državo in Evangeličansko cerkvijo v Republiki Sloveniji (5.
1. 2000), ki določa pravne okvire za cerkveno delovanje v državi.54
Cerkve se v Sloveniji srečujejo kot enakopravne – tudi pred laici-
stičnimi težnjami in zahtevami države.55 Današnjemu medkonfesio-
nalnemu in medreligioznemu diskurzu daje pečat predvsem prizna-
vanje različnosti, ki je še posebej zahtevano z religiozne pedagoške
strani.56 Cerkve se lahko razumejo kot kooperacijski partnerji v
smislu Ekumenske listine (Charta oecumenica, 2001), zato se lahko tu
odpovemo razlikovanju med »cerkvami« in »cerkvenimi skupnost-
mi«, ki ga najdemo v katoliškem cerkvenem pravu (Zakonik cerkve-
nega prava, kanon 364, 6).
52 Mira Alincic, Das Eherecht in Jugoslawien, v: Die Entwicklung des Familien-
rechts in Mitteleuropa, Wien 1970, 79-85.
53 Silvo Devetak/Liana Kalčina/Miroslav F. Polzer (ur.), Legal Position of Churches
and Religious Communities in South-Eastern Europe, Ljubljana–Maribor–
Vienna 2004, 333.
54 Drago Čepar (ur.), Država in vera v Sloveniji, Ljubljana, Urad Vlade RS za verske
skupnosti 2008, 97-99.
55 Rees, Staat und Kirche in Österreich und Slowenien, 144.
56 Martin Jäggle, Religiöse Pluralität als Herausforderung der Schulentwicklung,
v: isti/Thomas Krobath/Robert Schelander (ur.), lebens.werte.schule. Religiöse
Dimension in Schulkultur und Schulentwicklung, Wien–Berlin–Münster 2009,
267-280, 269.
33
