Page 84 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 84
RAZPRAVE, [TUDIJE
2. Empirično je nemogoče zanikati, da nereligiozni ljudje pre-
morejo etično temeljno usmeritev tudi brez religije in živijo moralno,
da so bili že v zgodovini neredki religiozno neverujoči, ki so bili s
svojim življenjem zgled za nov smisel za človeško dostojanstvo in so
se zavzemali za polnoletnost, svobodo vesti, svobodo veroizpovedi
in druge človekove pravice bolj kot religiozno zavezani.
3. Antropološko lahko utemeljimo, da so mnogi nereligiozni
ljudje tudi v načelu razvili in premorejo cilje in prioritete, vrednote
in norme, ideale in modele, merila za razločevanje, kaj je prav in kaj
narobe.
4. Filozofsko neovrgljivo je, da človeku kot umnemu bitju pripada
človeška avtonomija, ki mu lahko tudi brez vere v Boga omogoči
udejanjenje temeljnega zaupanja v resničnost in zaznavanje njegove
odgovornosti v svetu: odgovornosti do samega sebe in odgovornosti
do sveta.«33
Katoliški teolog torej človeku, ki je ateist oziroma nereligiozen,
priznava razvit čut za etiko in ga ne šteje za samo – pol človeka.
Nikakršna a priori zaupnica ne pripada religioznemu, verujočemu
človeku.
Zanimivo je, da teolog Küng o »načelni alternativi med da in ne
negotovi, vprašljivi stvarnosti«34 ni razmišljal z vnaprejšnjo moralno
kategorijo, dojeto recimo kot ljubezen, ki vse poveličuje. Ne morali-
ziranje in ne psihologiziranje nista njegovi izhodišči. Samo najbolj
neposredni odnos do stvarnosti, ki človeku postavlja vprašanja o
negotovi, vprašljivi stvarnosti, je tema Küngovih razmišljanj. Iz
svojega uvida v stvarnost človek oblikuje zaupanje ali nezaupanje
kot tisto pozitivno ustvarjalnost, ki uspe premagovati izziv nihiliz-
ma, poudari Küng kar nekajkrat. Nihilizem namreč že v izhodišču
pomeni nezaupnico stvarnosti, svetu reče ne. Nasprotno pa je te-
meljno zaupanje v stvarnost dobesedno dar: »Stvarnost mi je vnaprej
dana: če z zaupanjem pristajam nanjo, se mi povrne polna smisla in
vrednosti. Moj lastni obstoj mi je vnaprej dan: če z zaupanjem
pristajam nanj, potem lahko izkusim njegovo umskost. In svoboda
33 Prav tam.
34 Hans Küng: Existiert Gott?, str. 490.
82
2. Empirično je nemogoče zanikati, da nereligiozni ljudje pre-
morejo etično temeljno usmeritev tudi brez religije in živijo moralno,
da so bili že v zgodovini neredki religiozno neverujoči, ki so bili s
svojim življenjem zgled za nov smisel za človeško dostojanstvo in so
se zavzemali za polnoletnost, svobodo vesti, svobodo veroizpovedi
in druge človekove pravice bolj kot religiozno zavezani.
3. Antropološko lahko utemeljimo, da so mnogi nereligiozni
ljudje tudi v načelu razvili in premorejo cilje in prioritete, vrednote
in norme, ideale in modele, merila za razločevanje, kaj je prav in kaj
narobe.
4. Filozofsko neovrgljivo je, da človeku kot umnemu bitju pripada
človeška avtonomija, ki mu lahko tudi brez vere v Boga omogoči
udejanjenje temeljnega zaupanja v resničnost in zaznavanje njegove
odgovornosti v svetu: odgovornosti do samega sebe in odgovornosti
do sveta.«33
Katoliški teolog torej človeku, ki je ateist oziroma nereligiozen,
priznava razvit čut za etiko in ga ne šteje za samo – pol človeka.
Nikakršna a priori zaupnica ne pripada religioznemu, verujočemu
človeku.
Zanimivo je, da teolog Küng o »načelni alternativi med da in ne
negotovi, vprašljivi stvarnosti«34 ni razmišljal z vnaprejšnjo moralno
kategorijo, dojeto recimo kot ljubezen, ki vse poveličuje. Ne morali-
ziranje in ne psihologiziranje nista njegovi izhodišči. Samo najbolj
neposredni odnos do stvarnosti, ki človeku postavlja vprašanja o
negotovi, vprašljivi stvarnosti, je tema Küngovih razmišljanj. Iz
svojega uvida v stvarnost človek oblikuje zaupanje ali nezaupanje
kot tisto pozitivno ustvarjalnost, ki uspe premagovati izziv nihiliz-
ma, poudari Küng kar nekajkrat. Nihilizem namreč že v izhodišču
pomeni nezaupnico stvarnosti, svetu reče ne. Nasprotno pa je te-
meljno zaupanje v stvarnost dobesedno dar: »Stvarnost mi je vnaprej
dana: če z zaupanjem pristajam nanjo, se mi povrne polna smisla in
vrednosti. Moj lastni obstoj mi je vnaprej dan: če z zaupanjem
pristajam nanj, potem lahko izkusim njegovo umskost. In svoboda
33 Prav tam.
34 Hans Küng: Existiert Gott?, str. 490.
82
