Page 96 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 96
RAZPRAVE, [TUDIJE
Naj ne bo odveč še opozorilo na odzive na Slovenskem.76 Ko gre
za poglabljanje ozaveščenosti o skupnih in univerzalnih temeljih
novega svetovnega etosa, velja prisluhniti mislim Vekoslava Grmiča
(1923-2005) o svetovni ali planetarni etiki – kakor jo sam poudarjeno
imenuje v svojem članku Etika »popolnega humanizma« za danes. V
njem ugotavlja, kako je človek danes – metaforično izraženo – na
prepihu, celo hudem. Soočen s pluralizmom, globalizacijo, holiz-
mom in še čim je pred zelo težkimi odločitvami, za katere žal nima
»na voljo kakršnih koli trdnih napotkov, na katere bi se lahko
zanesel, da bi mu pokazali pravo smer«.77 Tukaj gre predvsem za
nemoč uresničiti določene vrednote, take, ki bi mu lahko bile vir
sreče in zadovoljstva, in še za pomanjkanje kažipota, kompasa, ki bi
človeka usmerjal.
A vendar Grmič ne pristaja na znano tezo, da smo v nekakšnem
vsesplošnem stanju pomanjkanja vrednot, nasprotno: »Kljub vse-
stranskemu pluralizmu, ki je ena izmed temeljnih potez na duhov-
nem področju človeške miselnosti in dejavnosti, moremo govoriti
o prav tako temeljni identičnosti človeškega hrepenenja po sreči,
zadovoljstvu, miru, solidarnosti in ljubezni, nekem splošnem so-
čutju ali sposobnosti dojemanja trpljenja drugih in odgovornosti
zanj. To hrepenenje, ki ga človek nosi v sebi, naj živi kjer koli, ga
usposablja za naravno pogojeno poenotenje temeljne moralnosti
in je v resnici prisotno tudi v vseh svetovnih religijah.«78 Tukaj
76 Od najnovejših virov tu vsekakor moram omeniti zbornik Tine Hribar-Klemen
Jug-Janko M. Lozar (ur.): Globalizacija. Svetovni mir in svetovni etos, Phainomena,
Ljubljana 2006, št. 57-58. Glede tega, kar bi veljalo storiti v naših razmerah, še
posebej konstruktivno izstopa zadnje, osmo poglavje z naslovom Ugotovitve in
predlogi (str. 210-215). Osebno menim, da je to poglavje celo najprimernejši uvod
v branje zbornika v celoti, kajti nagovori s svojo humanistično naravnanostjo in
filozofijo – kulturo še posebej – razume kot človečnost, ki daje smisel v pomenu
razsvetljevalke oziroma osvetljevalke sveta; torej kot modrost sveta, ne kot tradi-
cionalno, samozadostno vednost. Pojem orientacija v svetu in življenju postaja vedno
bolj pomemben za humanistiko, in kar je samo še v nedavni preteklosti skušala
politika – neuspešno – s svojim sicer eshatološkim pristopom, zdaj spet – uspešno
– opravlja kultura. Poenostavljeno rečeno: nazaj h kulturi, stran od politike!
77 Vekoslav Grmič: Etika »popolnega humanizma« za danes, Znamenje, 2002, št. 1–2,
str. 13.
78 Prav tam, str. 15.
94
Naj ne bo odveč še opozorilo na odzive na Slovenskem.76 Ko gre
za poglabljanje ozaveščenosti o skupnih in univerzalnih temeljih
novega svetovnega etosa, velja prisluhniti mislim Vekoslava Grmiča
(1923-2005) o svetovni ali planetarni etiki – kakor jo sam poudarjeno
imenuje v svojem članku Etika »popolnega humanizma« za danes. V
njem ugotavlja, kako je človek danes – metaforično izraženo – na
prepihu, celo hudem. Soočen s pluralizmom, globalizacijo, holiz-
mom in še čim je pred zelo težkimi odločitvami, za katere žal nima
»na voljo kakršnih koli trdnih napotkov, na katere bi se lahko
zanesel, da bi mu pokazali pravo smer«.77 Tukaj gre predvsem za
nemoč uresničiti določene vrednote, take, ki bi mu lahko bile vir
sreče in zadovoljstva, in še za pomanjkanje kažipota, kompasa, ki bi
človeka usmerjal.
A vendar Grmič ne pristaja na znano tezo, da smo v nekakšnem
vsesplošnem stanju pomanjkanja vrednot, nasprotno: »Kljub vse-
stranskemu pluralizmu, ki je ena izmed temeljnih potez na duhov-
nem področju človeške miselnosti in dejavnosti, moremo govoriti
o prav tako temeljni identičnosti človeškega hrepenenja po sreči,
zadovoljstvu, miru, solidarnosti in ljubezni, nekem splošnem so-
čutju ali sposobnosti dojemanja trpljenja drugih in odgovornosti
zanj. To hrepenenje, ki ga človek nosi v sebi, naj živi kjer koli, ga
usposablja za naravno pogojeno poenotenje temeljne moralnosti
in je v resnici prisotno tudi v vseh svetovnih religijah.«78 Tukaj
76 Od najnovejših virov tu vsekakor moram omeniti zbornik Tine Hribar-Klemen
Jug-Janko M. Lozar (ur.): Globalizacija. Svetovni mir in svetovni etos, Phainomena,
Ljubljana 2006, št. 57-58. Glede tega, kar bi veljalo storiti v naših razmerah, še
posebej konstruktivno izstopa zadnje, osmo poglavje z naslovom Ugotovitve in
predlogi (str. 210-215). Osebno menim, da je to poglavje celo najprimernejši uvod
v branje zbornika v celoti, kajti nagovori s svojo humanistično naravnanostjo in
filozofijo – kulturo še posebej – razume kot človečnost, ki daje smisel v pomenu
razsvetljevalke oziroma osvetljevalke sveta; torej kot modrost sveta, ne kot tradi-
cionalno, samozadostno vednost. Pojem orientacija v svetu in življenju postaja vedno
bolj pomemben za humanistiko, in kar je samo še v nedavni preteklosti skušala
politika – neuspešno – s svojim sicer eshatološkim pristopom, zdaj spet – uspešno
– opravlja kultura. Poenostavljeno rečeno: nazaj h kulturi, stran od politike!
77 Vekoslav Grmič: Etika »popolnega humanizma« za danes, Znamenje, 2002, št. 1–2,
str. 13.
78 Prav tam, str. 15.
94
