Page 93 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 93
CVETKA HED@ET TÓTH
Projekt svetovnega etosa zahteva prav alianso verujočih in neverujočih
za nov, skupen temeljni etos.«66
Kot teolog seveda čuti dolžnost, da najprej pojasni, v čem je
pozitivni prispevek različnih religij, kljub obilju vsega krepko nega-
tivnega, za kar so religije v zgodovini in v sedanjosti krive in od-
govorne. Zavzema se namreč za poskus »uveljavljanja temeljnih
maksim elementarne človečnosti«.67 Pri tem Küng opozarja na »tri velike
nadindividualne, internacionalne in transkulturne – religiozne tokovne
sisteme, ki imajo vsi svoj lastni razvoj in morfologijo«,68 in sicer
religije semitskega izvora (judovstvo, krščanstvo, islam), religije
indijskega izvora (hinduizem, budizem itn.) in religije kitajske
tradicije (daoizem, konfucijanizem). Vse omenjene religije so bist-
veno oblikovale kulturno podobo različnih delov Zemlje in še vedno
lahko – vse po vrsti – ogromno prispevajo k širjenju etosa. Tako je
nedvomno pozitiven prispevek religij v tem, da ljudem dajejo »najvišjo
normo vesti«,69 ki kot kategorični imperativ v globini in načelnosti
zavezuje človeka. Vse omenjene velike religije namreč zahtevajo nekaj
takega kot zlato pravilo, ki ni hipotetična, pogojena norma, ampak
kategorično-apodiktična, nepogojena norma, toda vedno dejavna.
Takšno zlato pravilo oziroma normo vidi Küng že pri Konfuciju
(pribl. 551–489 pr. n. š.) v njegovi misli: »Česar sam ne želiš, tega ne
delaj drugim!« Negativno oblikovana je ta misel v judovstvu (rabi
Hilel, 60 pr. n. š. – 10 n. š.) in sicer kot: »Ne stori drugim tega, kar ne
želiš, da bi drugi storili tebi!« Iz Jezusovega Govora na gori izhaja
pozitivno povedana misel: »Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje
storili vam, tudi vi storite njim!«70 Tukaj nam Küng predlaga, da bi
to zlato pravilo lahko odklonilo in celo moralo odkloniti t. i. etiko
uspeha, ki ni etična oziroma sploh ni etika. Vendar pa etika odgo-
vornosti, za katero se zavzemata Hans Jonas in pred njim še Max
Weber, izhaja iz uvida v posledice naših dejanj, zato je zlatemu pravilu
nedvomno bližja.
66 Hans Küng: Weltfrieden – Weltreligionen – Weltethos, str. 286.
67 Prav tam, str. 287.
68 Prav tam, str. 284.
69 Prav tam, str. 287. Gl. Sveto pismo, Mt 7,12. Isto še 3 Mz 19,18, Lk 6,31.
70 Prav tam, str. 287. Isto še Hans Küng: Projekt Weltethos, str. 84.
91
Projekt svetovnega etosa zahteva prav alianso verujočih in neverujočih
za nov, skupen temeljni etos.«66
Kot teolog seveda čuti dolžnost, da najprej pojasni, v čem je
pozitivni prispevek različnih religij, kljub obilju vsega krepko nega-
tivnega, za kar so religije v zgodovini in v sedanjosti krive in od-
govorne. Zavzema se namreč za poskus »uveljavljanja temeljnih
maksim elementarne človečnosti«.67 Pri tem Küng opozarja na »tri velike
nadindividualne, internacionalne in transkulturne – religiozne tokovne
sisteme, ki imajo vsi svoj lastni razvoj in morfologijo«,68 in sicer
religije semitskega izvora (judovstvo, krščanstvo, islam), religije
indijskega izvora (hinduizem, budizem itn.) in religije kitajske
tradicije (daoizem, konfucijanizem). Vse omenjene religije so bist-
veno oblikovale kulturno podobo različnih delov Zemlje in še vedno
lahko – vse po vrsti – ogromno prispevajo k širjenju etosa. Tako je
nedvomno pozitiven prispevek religij v tem, da ljudem dajejo »najvišjo
normo vesti«,69 ki kot kategorični imperativ v globini in načelnosti
zavezuje človeka. Vse omenjene velike religije namreč zahtevajo nekaj
takega kot zlato pravilo, ki ni hipotetična, pogojena norma, ampak
kategorično-apodiktična, nepogojena norma, toda vedno dejavna.
Takšno zlato pravilo oziroma normo vidi Küng že pri Konfuciju
(pribl. 551–489 pr. n. š.) v njegovi misli: »Česar sam ne želiš, tega ne
delaj drugim!« Negativno oblikovana je ta misel v judovstvu (rabi
Hilel, 60 pr. n. š. – 10 n. š.) in sicer kot: »Ne stori drugim tega, kar ne
želiš, da bi drugi storili tebi!« Iz Jezusovega Govora na gori izhaja
pozitivno povedana misel: »Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje
storili vam, tudi vi storite njim!«70 Tukaj nam Küng predlaga, da bi
to zlato pravilo lahko odklonilo in celo moralo odkloniti t. i. etiko
uspeha, ki ni etična oziroma sploh ni etika. Vendar pa etika odgo-
vornosti, za katero se zavzemata Hans Jonas in pred njim še Max
Weber, izhaja iz uvida v posledice naših dejanj, zato je zlatemu pravilu
nedvomno bližja.
66 Hans Küng: Weltfrieden – Weltreligionen – Weltethos, str. 286.
67 Prav tam, str. 287.
68 Prav tam, str. 284.
69 Prav tam, str. 287. Gl. Sveto pismo, Mt 7,12. Isto še 3 Mz 19,18, Lk 6,31.
70 Prav tam, str. 287. Isto še Hans Küng: Projekt Weltethos, str. 84.
91
