Page 94 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 94
RAZPRAVE, [TUDIJE
Ko nam Küng posreduje svoje nazore o svetovnem etosu, upo-
števa Izjavo zasedanja parlamenta svetovnih religij v Chicagu (28. avgust
– 4. september 1993) ob svečanosti njegove stote obletnice. Gre za
shod več tisoč miroljubnih ljudi leta 1993 v Chicagu, ko je bil drugič
v zgodovini religij sklican Parlament svetovnih religij, ki je 4. septembra
1993 izdal Deklaracijo o svetovnem etosu. S to deklaracijo so se ljudje
povsem različnih religioznih izročil prvič sporazumeli o minimumu
neomajnih smernic, ki jih priznavajo že v lastnih tradicijah.
Smernice Izjave o svetovnem etosu so štiri:
1. Pozitivno: Spoštuj življenje! – Negativno: Ne ubijaj!
2. Pozitivno: Ravnaj pravično in pošteno! – Negativno: Ne kradi!
3. Pozitivno: Ravnaj in govori resnicoljubno! – Negativno: Ne laži!
4. Pozitivno: Spoštujte in ljubite se med seboj! – Negativno: Ne nečistuj!
To so po Küngu štiri neizpodbitne modrosti, ki jih najdemo v
vseh religioznih in etičnih izročilih človeštva, in njihov univerzalni
pomen, ki smo ga glede na naš čas prevedli v pozitivno izrekanje,
izraža tole:
1. Zavezanost kulturi nenasilja in spoštovanja vsega živega.
2. Zavezanost kulturi solidarnosti in pravični gospodarski ure-
ditvi.
3. Zavezanost kulturi strpnosti in življenju v resnicoljubnosti.
4. Zavezanost kulturi enakopravnosti in partnerstvu moškega in
ženske.
Iz besedila »štirih neizpodbitnih smernic«71 oziroma modrosti
izhaja, da so te smernice naša prostovoljna samozavezanost, in
priznati je treba, da takšne smernice nagovarjajo vse človeštvo, da se
z njimi poistoveti in jih sprejme kot vsesplošne.
Seveda se strokovna mnenja o tem univerzalizmu razhajajo že
pri vprašanju, ali je to prej partikularizacija univerzalnega ali univerza-
lizacija partikularnega. Zato so etični odgovori na izziv globalizacije
večpomenski in paradoksalni. Prvi odgovor zagovarja kot primerno
reakcijo partikularizem in pluralizem (Richard Rorty, Michael Wal-
zer), drugo miselno zasnovo zastopa Karl-Otto Apel s svojo zahtevo
71 Hans Küng: Dokumentation zum Weltethos, str. 25. Isto še Hans Küng: Ja zum
Weltethos. Perspektiven für die Suche nach Orientierung, Piper, München 1995,
str. 32.
92
Ko nam Küng posreduje svoje nazore o svetovnem etosu, upo-
števa Izjavo zasedanja parlamenta svetovnih religij v Chicagu (28. avgust
– 4. september 1993) ob svečanosti njegove stote obletnice. Gre za
shod več tisoč miroljubnih ljudi leta 1993 v Chicagu, ko je bil drugič
v zgodovini religij sklican Parlament svetovnih religij, ki je 4. septembra
1993 izdal Deklaracijo o svetovnem etosu. S to deklaracijo so se ljudje
povsem različnih religioznih izročil prvič sporazumeli o minimumu
neomajnih smernic, ki jih priznavajo že v lastnih tradicijah.
Smernice Izjave o svetovnem etosu so štiri:
1. Pozitivno: Spoštuj življenje! – Negativno: Ne ubijaj!
2. Pozitivno: Ravnaj pravično in pošteno! – Negativno: Ne kradi!
3. Pozitivno: Ravnaj in govori resnicoljubno! – Negativno: Ne laži!
4. Pozitivno: Spoštujte in ljubite se med seboj! – Negativno: Ne nečistuj!
To so po Küngu štiri neizpodbitne modrosti, ki jih najdemo v
vseh religioznih in etičnih izročilih človeštva, in njihov univerzalni
pomen, ki smo ga glede na naš čas prevedli v pozitivno izrekanje,
izraža tole:
1. Zavezanost kulturi nenasilja in spoštovanja vsega živega.
2. Zavezanost kulturi solidarnosti in pravični gospodarski ure-
ditvi.
3. Zavezanost kulturi strpnosti in življenju v resnicoljubnosti.
4. Zavezanost kulturi enakopravnosti in partnerstvu moškega in
ženske.
Iz besedila »štirih neizpodbitnih smernic«71 oziroma modrosti
izhaja, da so te smernice naša prostovoljna samozavezanost, in
priznati je treba, da takšne smernice nagovarjajo vse človeštvo, da se
z njimi poistoveti in jih sprejme kot vsesplošne.
Seveda se strokovna mnenja o tem univerzalizmu razhajajo že
pri vprašanju, ali je to prej partikularizacija univerzalnega ali univerza-
lizacija partikularnega. Zato so etični odgovori na izziv globalizacije
večpomenski in paradoksalni. Prvi odgovor zagovarja kot primerno
reakcijo partikularizem in pluralizem (Richard Rorty, Michael Wal-
zer), drugo miselno zasnovo zastopa Karl-Otto Apel s svojo zahtevo
71 Hans Küng: Dokumentation zum Weltethos, str. 25. Isto še Hans Küng: Ja zum
Weltethos. Perspektiven für die Suche nach Orientierung, Piper, München 1995,
str. 32.
92
