Page 97 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 97
CVETKA HED@ET TÓTH
Grmič potrjuje svojo neomajno vero v človeka in njegovo člo-
večnost: »Biti človek je zapisano v človeškem srcu in zato je to izziv
in nenehen vzgib tudi za človeški razum.«79 Iz te ontologije človeka,
iz same njegove antropološke določnice zato Grmič izrazi zaupnico
v možnost obstoja in veljave svetovnega etosa: »Govoriti o svetovni
etiki ni nobena utopija, temveč je tisto, kar je mogoče postaviti
nasproti nasilju, kar lahko prinaša v današnji svet kulturo ne-
nasilja.«80 Več kot očitno pa je po Grmičevem prepričanju za etiko,
ki je lahko učinkovita, značilno, da premore univerzalno pove-
zovalnost, zato o njej postavlja še tole trditev: »Svetovna etika ali
planetarna etika je etika humanizma, popolnega humanizma, ki v
spoštovanju in ljubezni povezuje vse ljudi med seboj kljub še tako
vidnim civilizacijskim in verskim razlikam.«81 Povezovalnost ali,
bolj moderno rečeno, načelo reciprocitete je vsebina zlatega pra-
vila in tako je bil Grmič pri nas med prvimi, ki je opozoril na to, da
gre pri svetovne etosu prav za humanizem kot najbolj temeljno
vrednoto etike planetarnih razsežnosti. Globalizacija zato tudi je
in ostaja izziv za humanizacijo in tu smo vsi na preizkušnji. Da je
svetovni etos humanistična ideja, je v pogovoru o tej temi potr-
dil tudi Hans Küng in pri tem poudaril: »Človečnost stoji v sre-
dišču.«82
5. Namesto epiloga
Heretični teolog iz Tübingena nas nagovarja in nam pojasnjuje,
da se nimamo ničesar bati, kajti: »Že od vsega začetka je bilo jasno:
s svetovnim etosom ne mislimo neke nove svetovne ideologije ali celo
poskusa uniformne skupne religije. Apel za svetovni etos ne želi
nadomestiti visoko etičnih prizadevanj vsake posamezne religije z
etičnim minimalizmom, ne želi stopiti na mesto Tore, pridige na
gori, Korana, Bhagavadgite, Budovih govorov ali Konfucijevih izrekov.
79 Prav tam.
80 Prav tam.
81 Prav tam.
82 Hans Küng: Wozu Weltethos?, str. 164.
95
Grmič potrjuje svojo neomajno vero v človeka in njegovo člo-
večnost: »Biti človek je zapisano v človeškem srcu in zato je to izziv
in nenehen vzgib tudi za človeški razum.«79 Iz te ontologije človeka,
iz same njegove antropološke določnice zato Grmič izrazi zaupnico
v možnost obstoja in veljave svetovnega etosa: »Govoriti o svetovni
etiki ni nobena utopija, temveč je tisto, kar je mogoče postaviti
nasproti nasilju, kar lahko prinaša v današnji svet kulturo ne-
nasilja.«80 Več kot očitno pa je po Grmičevem prepričanju za etiko,
ki je lahko učinkovita, značilno, da premore univerzalno pove-
zovalnost, zato o njej postavlja še tole trditev: »Svetovna etika ali
planetarna etika je etika humanizma, popolnega humanizma, ki v
spoštovanju in ljubezni povezuje vse ljudi med seboj kljub še tako
vidnim civilizacijskim in verskim razlikam.«81 Povezovalnost ali,
bolj moderno rečeno, načelo reciprocitete je vsebina zlatega pra-
vila in tako je bil Grmič pri nas med prvimi, ki je opozoril na to, da
gre pri svetovne etosu prav za humanizem kot najbolj temeljno
vrednoto etike planetarnih razsežnosti. Globalizacija zato tudi je
in ostaja izziv za humanizacijo in tu smo vsi na preizkušnji. Da je
svetovni etos humanistična ideja, je v pogovoru o tej temi potr-
dil tudi Hans Küng in pri tem poudaril: »Človečnost stoji v sre-
dišču.«82
5. Namesto epiloga
Heretični teolog iz Tübingena nas nagovarja in nam pojasnjuje,
da se nimamo ničesar bati, kajti: »Že od vsega začetka je bilo jasno:
s svetovnim etosom ne mislimo neke nove svetovne ideologije ali celo
poskusa uniformne skupne religije. Apel za svetovni etos ne želi
nadomestiti visoko etičnih prizadevanj vsake posamezne religije z
etičnim minimalizmom, ne želi stopiti na mesto Tore, pridige na
gori, Korana, Bhagavadgite, Budovih govorov ali Konfucijevih izrekov.
79 Prav tam.
80 Prav tam.
81 Prav tam.
82 Hans Küng: Wozu Weltethos?, str. 164.
95
