Page 95 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 95
CVETKA HED@ET TÓTH
po univerzalni etiki. Zadnja podskupina zagovarja etiko, ki povezuje
pomembne elemente obeh zasnov.72 Apel preučuje možnosti obli-
kovanja in utemeljevanja univerzalno veljavne etike v času, ko je
globalizacijski proces v marsičem ireverzibilen in da se moramo znati
soočati z ekspanzijo ekonomije, še posebej z »novo povezanostjo
finančnega kapitalizma s tehniko komuniciranja, ki se s svojimi
rezultati izogiba vsakršni kompenzaciji skozi socialno politiko«.73
Zato poudarja potrebo po univerzalni etiki kot »planetarni makro-
etiki soodgovornosti v času znanosti in tehnike«.74 To etiko je treba
razlikovati od tradicionalne etike, ki jo imenuje mikroetika oziroma
mezoetika, kajti tradicionalna etika je vedno omejena z določeno
skupino ljudi ali celo državno skupnostjo. Vsekakor pripada Kantu,
ki vztraja »pri univerzalistični makroetiki«, prednost v primerjavi s
Heglom, ki jebližji »etnoetičnemu načelu moralnosti«.75 Četudi je
univerzalna etika še tako minimalistična, je vendar potrebna, in tu
daje priznanje Küngu, ker ta izrecno vztraja samo na minimumu
skupnih etičnih izhodišč.
Življenje sámo in razmere v njem, in te – v času globalizacije smo
– so svetovnega dometa, silijo na prepotrebno soočenje s pojmi, kot
so lokalno, partikularno, univerzalno, nacionalno, nadnacionalno
ipd. Vsak, ki je filozof, mora znova razmisliti o Kantovih misli, kaj
je – ali naj bi bila – ideja svetovljanstva. Koliko Richard Rorty, Michael
Walzer in kdaj Jürgen Habermas, zakaj Michel Foucault in čemu
Karl-Otto Apel – to so vprašanja, ki jih trenutno dobimo v vseh
zdajšnjih razmišljanjih na temo etike, ekološke krize in procesov
sodobne globalizacije. Za Künga je treba reči, da je njegovo mesto
prej pri univerzalistih kakor pri partikularistih, vendar pa Küng še
kako upošteva to, kar je in ostaja partikularno.
72 Francis Schüssler Fiorenza: Pluralismus und Globalisierung: eine Herausforderung
für die ethische Reflexion, Concilium – Internationale Zeitschrift für Theologie
37 (2001), zv. 4, str. 453–454.
73 Karl-Otto Apel: Globalisierung und das Problem der Begründung einer universalen
Ethik, nav. iz EFEW, str. 48.
74 Prav tam, str. 49.
75 Karl-Otto Apel: Ethnoetik und universalistische Makroetik: Gegensatz oder Komple-
mentarität?, nav. iz Eine Welt – eine Moral? Eine kontroverse Debatte (ur. Wilhelm
Lütterfelds in Thomas Mohrs), Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt
1997, str. 60.
93
po univerzalni etiki. Zadnja podskupina zagovarja etiko, ki povezuje
pomembne elemente obeh zasnov.72 Apel preučuje možnosti obli-
kovanja in utemeljevanja univerzalno veljavne etike v času, ko je
globalizacijski proces v marsičem ireverzibilen in da se moramo znati
soočati z ekspanzijo ekonomije, še posebej z »novo povezanostjo
finančnega kapitalizma s tehniko komuniciranja, ki se s svojimi
rezultati izogiba vsakršni kompenzaciji skozi socialno politiko«.73
Zato poudarja potrebo po univerzalni etiki kot »planetarni makro-
etiki soodgovornosti v času znanosti in tehnike«.74 To etiko je treba
razlikovati od tradicionalne etike, ki jo imenuje mikroetika oziroma
mezoetika, kajti tradicionalna etika je vedno omejena z določeno
skupino ljudi ali celo državno skupnostjo. Vsekakor pripada Kantu,
ki vztraja »pri univerzalistični makroetiki«, prednost v primerjavi s
Heglom, ki jebližji »etnoetičnemu načelu moralnosti«.75 Četudi je
univerzalna etika še tako minimalistična, je vendar potrebna, in tu
daje priznanje Küngu, ker ta izrecno vztraja samo na minimumu
skupnih etičnih izhodišč.
Življenje sámo in razmere v njem, in te – v času globalizacije smo
– so svetovnega dometa, silijo na prepotrebno soočenje s pojmi, kot
so lokalno, partikularno, univerzalno, nacionalno, nadnacionalno
ipd. Vsak, ki je filozof, mora znova razmisliti o Kantovih misli, kaj
je – ali naj bi bila – ideja svetovljanstva. Koliko Richard Rorty, Michael
Walzer in kdaj Jürgen Habermas, zakaj Michel Foucault in čemu
Karl-Otto Apel – to so vprašanja, ki jih trenutno dobimo v vseh
zdajšnjih razmišljanjih na temo etike, ekološke krize in procesov
sodobne globalizacije. Za Künga je treba reči, da je njegovo mesto
prej pri univerzalistih kakor pri partikularistih, vendar pa Küng še
kako upošteva to, kar je in ostaja partikularno.
72 Francis Schüssler Fiorenza: Pluralismus und Globalisierung: eine Herausforderung
für die ethische Reflexion, Concilium – Internationale Zeitschrift für Theologie
37 (2001), zv. 4, str. 453–454.
73 Karl-Otto Apel: Globalisierung und das Problem der Begründung einer universalen
Ethik, nav. iz EFEW, str. 48.
74 Prav tam, str. 49.
75 Karl-Otto Apel: Ethnoetik und universalistische Makroetik: Gegensatz oder Komple-
mentarität?, nav. iz Eine Welt – eine Moral? Eine kontroverse Debatte (ur. Wilhelm
Lütterfelds in Thomas Mohrs), Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt
1997, str. 60.
93
