Page 100 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 100
[TUDIJSKI VE^ERI
3. Žensko duhovništvo – protestantski pogled
»Prve cerkve, ki so ženskam priznale pravico do opravljanja du
hovniške službe, so bile po večini tiste, ki so odpravile zakramentalno
naravo službenega duhovništva in tri stopnje svetega reda: škof, du-
hovnik, diakon.15 To so bile po večini protestantske cerkve, nasploh
pa tiste, ki niso imele centralizirano urejeno hierarhijo skupnosti«.16
Razpravljanje o primernosti žensk za duhovniško službo, pred-
vsem v sporu o ženskah v škofovstki službi v Anglikanski cerkvi,
navaja s sklicevanjem na Sveto pismo:17 (A) proti ženskemu duhovni-
štvu: zapovedano pokrivanje glave (1 Kor 11,2–12), zahtevo, naj ženske
na shodih molčijo (1 Kor 14,34–38), in prepoved, da bi ženska pou-
čevala (1 Tim 2,9–15); (B) za žensko duhovništvo: izjavo o enakoprav-
nosti (»ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu«,
Gal 3,28) ter pričevanje o ženskem delovanju v prvi skupnosti, namreč
osebni pozdrav diakonisi Fojbi (»sprejmite jo […] kakor se spodobi
svetim«, Rim 16,1–16) in priznanje zaslužnosti ženskam ( »Evodija in
Sinthia […] sta se z menoj trudili za evangelij«, Flp 4,2–3). Vključuje
pa tudi sklicevanje na tradicijo: (A) proti: spoštovati je treba tradicijo
15 Sveti red (ordo) za Rimskokatoliško, Pravoslavno in Anglikansko cerkev predstavlja
zakrament, po katerem se poslanstvo, ki ga je Kristus izročil apostolom, še naprej
izvršuje v Cerkvi do konca časov. Sestavljen je iz treh stopenj: škofovska služba
(episkopat), duhovniška (prezbiterat, mašništvo) in diakonska (diakonat). Za
Evangeličansko cerkev in druge kristjane sveti red ni zakrament; tudi ne poznajo
več stopenj svetega reda. Cerkve reformacije poznajo samo eno službo: duhovniško
službo. Ta svetopisemsko izhaja iz Jezusovega naročila dvanajsterim (Mk 4,21–22),
in dobi še večji pomen s prihodom Svetega Duha. Načini duhovnega vodstva se v
zgodnji Cerkvi razlikujejo; temelje postavi apostol Pavel (Apd 14,23, 20,38).
Zgodovinarji dejanskih dokazov o posvetitvi v sveti red (v primerjavi z začetnimi
karizmatičnimi voditelji skupnosti) nimajo prav veliko. Prim. U. Mirt, str. 8.
16 Cit. prav tam, str. 20.
17 Povzeto po: Women bishops in the Church of Enfland? London, Church House publishing,
2004, 228–235; prim. U. Mirt, str. 19. Gl. objavo tabele v reviji Stati inu obstati 2012,
15-16, str. 303. – Na svetopisemske zglede se je skliceval že Primož Trubar, ko je svojo
knjigo Svetiga Pavla lystuvi, htim Efeseriem [...] 1567 posvetil ženskam ter poudarjal
njihovo pomembno vlogo in zasluge pri poučevanju preprostih in mladih z branjem
iz Svetega pisma in katekizma ter pri utrjevanju evangeljske Cerkve; gl. Zbrana dela
Primoža Trubarja XI. Nemški spisi. Ur. zbirke Jonatan Vinkler, ur. XI. knjige Edvard
Vrečko. Ljubljana 2011, elektronski vir, str. 149–163.
98
3. Žensko duhovništvo – protestantski pogled
»Prve cerkve, ki so ženskam priznale pravico do opravljanja du
hovniške službe, so bile po večini tiste, ki so odpravile zakramentalno
naravo službenega duhovništva in tri stopnje svetega reda: škof, du-
hovnik, diakon.15 To so bile po večini protestantske cerkve, nasploh
pa tiste, ki niso imele centralizirano urejeno hierarhijo skupnosti«.16
Razpravljanje o primernosti žensk za duhovniško službo, pred-
vsem v sporu o ženskah v škofovstki službi v Anglikanski cerkvi,
navaja s sklicevanjem na Sveto pismo:17 (A) proti ženskemu duhovni-
štvu: zapovedano pokrivanje glave (1 Kor 11,2–12), zahtevo, naj ženske
na shodih molčijo (1 Kor 14,34–38), in prepoved, da bi ženska pou-
čevala (1 Tim 2,9–15); (B) za žensko duhovništvo: izjavo o enakoprav-
nosti (»ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu«,
Gal 3,28) ter pričevanje o ženskem delovanju v prvi skupnosti, namreč
osebni pozdrav diakonisi Fojbi (»sprejmite jo […] kakor se spodobi
svetim«, Rim 16,1–16) in priznanje zaslužnosti ženskam ( »Evodija in
Sinthia […] sta se z menoj trudili za evangelij«, Flp 4,2–3). Vključuje
pa tudi sklicevanje na tradicijo: (A) proti: spoštovati je treba tradicijo
15 Sveti red (ordo) za Rimskokatoliško, Pravoslavno in Anglikansko cerkev predstavlja
zakrament, po katerem se poslanstvo, ki ga je Kristus izročil apostolom, še naprej
izvršuje v Cerkvi do konca časov. Sestavljen je iz treh stopenj: škofovska služba
(episkopat), duhovniška (prezbiterat, mašništvo) in diakonska (diakonat). Za
Evangeličansko cerkev in druge kristjane sveti red ni zakrament; tudi ne poznajo
več stopenj svetega reda. Cerkve reformacije poznajo samo eno službo: duhovniško
službo. Ta svetopisemsko izhaja iz Jezusovega naročila dvanajsterim (Mk 4,21–22),
in dobi še večji pomen s prihodom Svetega Duha. Načini duhovnega vodstva se v
zgodnji Cerkvi razlikujejo; temelje postavi apostol Pavel (Apd 14,23, 20,38).
Zgodovinarji dejanskih dokazov o posvetitvi v sveti red (v primerjavi z začetnimi
karizmatičnimi voditelji skupnosti) nimajo prav veliko. Prim. U. Mirt, str. 8.
16 Cit. prav tam, str. 20.
17 Povzeto po: Women bishops in the Church of Enfland? London, Church House publishing,
2004, 228–235; prim. U. Mirt, str. 19. Gl. objavo tabele v reviji Stati inu obstati 2012,
15-16, str. 303. – Na svetopisemske zglede se je skliceval že Primož Trubar, ko je svojo
knjigo Svetiga Pavla lystuvi, htim Efeseriem [...] 1567 posvetil ženskam ter poudarjal
njihovo pomembno vlogo in zasluge pri poučevanju preprostih in mladih z branjem
iz Svetega pisma in katekizma ter pri utrjevanju evangeljske Cerkve; gl. Zbrana dela
Primoža Trubarja XI. Nemški spisi. Ur. zbirke Jonatan Vinkler, ur. XI. knjige Edvard
Vrečko. Ljubljana 2011, elektronski vir, str. 149–163.
98
