Page 95 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 95
VIOLETA VLADIMIRA MESARI^ JAZBIN[EK
časov mučeništva in preganjanja. Kdaj pa kdaj so delovale tudi pre
roško. V Apostolskih delih beremo, da je imel diakon Filip štiri neporo
čene hčere, ki so imele dar prerokovanja.7 Tudi apostol Pavel imenuje
številne žene, ki so aktivno sodelovale v življenju takratne Cerkve.8 Ko
so ženske začele preroško delovati tudi znotraj Cerkve in tam prevze-
le tudi duhovniške službe, so jih pa začeli izrinjati iz javnega življenja
Cerkve.
V krščanski skupnosti so bile službe, ki so jih opravljale vdove in
diakonise. Diakonise so uvedli duhovniki kot pomoč pri delu, vendar
je bila to razširjena praksa le v vzhodni Cerkvi. Poglavitna naloga vdov
in diakonis je bila priprava kandidatov na krst. Čez nekaj časa so obe
službi združili. Ženski diakonat so lahko prejele samo vdove in devi-
ce. Deviškost je postala cenjen ideal. Po drugi strani pa je vse bolj
prihajala v ospredje podoba ženske kot »zapeljivke« moškega.9
Srednji vek je označila podoba ženske redovnice. Ženske so ures
ničevale svoje življenje v posnemanju lika Jezusa Kristusa v uboštvu,
pokorščini in čistosti. Med njimi je bilo tudi veliko žensk, ki niso ži-
vele samo kontemplativno, temveč so se aktivno udejstvovale v cer-
kvenem in političnem življenju (Hildegarda iz Bingena, Gertruda in
Matilda iz Hackenborna, Katarina Sienska itn.).
Redovnice so veliko pozornosti namenjale pobožnosti in mistiki,
ki sta v okviru samostanov postali razmeroma samostojni področji.
Ženska moč in ustvarjalnost sta se kazali v mnogih imenitnih oseb
nostih, vendar pa so te delovale v glavnem le v samostanih in na po-
dročju teologije, v socialni dejavnosti ali v mistični osami, manj pa na
političnem odru. Vsekakor pa je bil položaj opatinj zelo cenjen. Opa-
tinja naj bi imela velik vpliv tudi nad kleriki in je lahko izvajala cer-
kvena pooblastila vse do zakramentalnih.10
Ženski samostani so omogočali izobrazbo ženskam. Tudi duhov-
ni in razumski odnosi med moškimi in ženskami so se izboljšali. (…)
7 Prim. Apd 21,9.
8 Prim. Rim 16.
9 Prim. Cristentum, v: A. Lissner, R. Süssmuth in K. Walter: Frauenlexikon. Freiburg-
Basel-Wien, Herder 1988, str. 145 in 105–107.
10 Prim. H. Häring: Vollmacht der Frauen – Zukunft der Kirche. Concilium 35 (1999),
3, 383–384.
93
časov mučeništva in preganjanja. Kdaj pa kdaj so delovale tudi pre
roško. V Apostolskih delih beremo, da je imel diakon Filip štiri neporo
čene hčere, ki so imele dar prerokovanja.7 Tudi apostol Pavel imenuje
številne žene, ki so aktivno sodelovale v življenju takratne Cerkve.8 Ko
so ženske začele preroško delovati tudi znotraj Cerkve in tam prevze-
le tudi duhovniške službe, so jih pa začeli izrinjati iz javnega življenja
Cerkve.
V krščanski skupnosti so bile službe, ki so jih opravljale vdove in
diakonise. Diakonise so uvedli duhovniki kot pomoč pri delu, vendar
je bila to razširjena praksa le v vzhodni Cerkvi. Poglavitna naloga vdov
in diakonis je bila priprava kandidatov na krst. Čez nekaj časa so obe
službi združili. Ženski diakonat so lahko prejele samo vdove in devi-
ce. Deviškost je postala cenjen ideal. Po drugi strani pa je vse bolj
prihajala v ospredje podoba ženske kot »zapeljivke« moškega.9
Srednji vek je označila podoba ženske redovnice. Ženske so ures
ničevale svoje življenje v posnemanju lika Jezusa Kristusa v uboštvu,
pokorščini in čistosti. Med njimi je bilo tudi veliko žensk, ki niso ži-
vele samo kontemplativno, temveč so se aktivno udejstvovale v cer-
kvenem in političnem življenju (Hildegarda iz Bingena, Gertruda in
Matilda iz Hackenborna, Katarina Sienska itn.).
Redovnice so veliko pozornosti namenjale pobožnosti in mistiki,
ki sta v okviru samostanov postali razmeroma samostojni področji.
Ženska moč in ustvarjalnost sta se kazali v mnogih imenitnih oseb
nostih, vendar pa so te delovale v glavnem le v samostanih in na po-
dročju teologije, v socialni dejavnosti ali v mistični osami, manj pa na
političnem odru. Vsekakor pa je bil položaj opatinj zelo cenjen. Opa-
tinja naj bi imela velik vpliv tudi nad kleriki in je lahko izvajala cer-
kvena pooblastila vse do zakramentalnih.10
Ženski samostani so omogočali izobrazbo ženskam. Tudi duhov-
ni in razumski odnosi med moškimi in ženskami so se izboljšali. (…)
7 Prim. Apd 21,9.
8 Prim. Rim 16.
9 Prim. Cristentum, v: A. Lissner, R. Süssmuth in K. Walter: Frauenlexikon. Freiburg-
Basel-Wien, Herder 1988, str. 145 in 105–107.
10 Prim. H. Häring: Vollmacht der Frauen – Zukunft der Kirche. Concilium 35 (1999),
3, 383–384.
93
