Page 112 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 112
[TUDIJSKI VE^ERI
jasno razvidno in v vsakdanji praksi potrjeno načelo, da je prva in
temeljna dejavnost Cerkve religiozno moralne narave […].« (idem, 27)
Ta enostranska ocena preteklosti in zamolč evanje lastne odgovorno-
sti zanjo kaže na ideološko logiko tendencioznega govora, ki ima za
cilj uveljaviti svoj pogled na zgodovino kot izhodišče za svoj koncept
družbenega razvoja v bodoče. V teh formulacijah je prikrita tendenca
slovenske Katoliške cerkve po vrnitvi k restavraciji integrizma.
*
Po poti restavracije pa ni šla samo slovenska Cerkev, taka je bila
tudi politika Vatikana po smrti Pavla VI. Hans Küng, eden najvidnej
ših koncilskih teologov, ugotavlja, da se je »zaradi zavračanja dialoga
in reform Cerkev znašla v najtežji krizi po francoski revoluciji.«2 Volja,
da bi spet obvladovala celotno družbeno in zasebno življenje človeka,
povzroča, da se povečuje razkorak med njo in sodobnim svetom.
V čem se kaže obnova restavracije? Drugi vatikanski koncil je ho-
tel nadoknaditi dve zgodovinski zamudi. Uresničil je mnoga prizade-
vanja reformacije: uvedel je rabo narodnega jezika v bogoslužje, dal
pomen Svetemu pismu, dovolil kritično teološko raziskovanje; ob tem
pa je priznal sekularno načelo o verski svobodi, se opredelil za umik
Cerkve iz politike, priznal avtonomnost svetne družbe ter odprl eku-
menski dialog z drugimi verstvi in s sekularno družbo. Koncilski
očetje so razumeli, da je danes mogoče krščanske vrednote oznanjati
le na temelju človekovih pravic, na vrednotah humanizma in ob spo-
štovanju avtonomije vsakega posameznika.
S papežema Wojtiło in Ratzingerjem pa je Rim spet stopil »čvrsto
na stališče restavracije«, kakor pravi Küng, in od reform je ostalo v
veljavi bore malo. Bila pa je v celoti ustavljena nadaljnja reforma
Cerkve, ki so jo že med koncilom trasirali s svojimi teološkimi ute
meljitvami mnogi koncilski teologi. Küng v že omenjenem intervjuju
omenja nekaj ključnih vprašanj, ki bi jih morala pokoncilska reforma
rešiti: »uravnavanje rojstev v skladu z osebno odgovornostjo, ureditev
2 Publik-Forum, Dossier, št. 17, 7. sept. 2012, str. 18–21: »Pridobitve koncila naj bi se
razveljavile. Zakaj se sploh še splača boriti za reforme?«
110
jasno razvidno in v vsakdanji praksi potrjeno načelo, da je prva in
temeljna dejavnost Cerkve religiozno moralne narave […].« (idem, 27)
Ta enostranska ocena preteklosti in zamolč evanje lastne odgovorno-
sti zanjo kaže na ideološko logiko tendencioznega govora, ki ima za
cilj uveljaviti svoj pogled na zgodovino kot izhodišče za svoj koncept
družbenega razvoja v bodoče. V teh formulacijah je prikrita tendenca
slovenske Katoliške cerkve po vrnitvi k restavraciji integrizma.
*
Po poti restavracije pa ni šla samo slovenska Cerkev, taka je bila
tudi politika Vatikana po smrti Pavla VI. Hans Küng, eden najvidnej
ših koncilskih teologov, ugotavlja, da se je »zaradi zavračanja dialoga
in reform Cerkev znašla v najtežji krizi po francoski revoluciji.«2 Volja,
da bi spet obvladovala celotno družbeno in zasebno življenje človeka,
povzroča, da se povečuje razkorak med njo in sodobnim svetom.
V čem se kaže obnova restavracije? Drugi vatikanski koncil je ho-
tel nadoknaditi dve zgodovinski zamudi. Uresničil je mnoga prizade-
vanja reformacije: uvedel je rabo narodnega jezika v bogoslužje, dal
pomen Svetemu pismu, dovolil kritično teološko raziskovanje; ob tem
pa je priznal sekularno načelo o verski svobodi, se opredelil za umik
Cerkve iz politike, priznal avtonomnost svetne družbe ter odprl eku-
menski dialog z drugimi verstvi in s sekularno družbo. Koncilski
očetje so razumeli, da je danes mogoče krščanske vrednote oznanjati
le na temelju človekovih pravic, na vrednotah humanizma in ob spo-
štovanju avtonomije vsakega posameznika.
S papežema Wojtiło in Ratzingerjem pa je Rim spet stopil »čvrsto
na stališče restavracije«, kakor pravi Küng, in od reform je ostalo v
veljavi bore malo. Bila pa je v celoti ustavljena nadaljnja reforma
Cerkve, ki so jo že med koncilom trasirali s svojimi teološkimi ute
meljitvami mnogi koncilski teologi. Küng v že omenjenem intervjuju
omenja nekaj ključnih vprašanj, ki bi jih morala pokoncilska reforma
rešiti: »uravnavanje rojstev v skladu z osebno odgovornostjo, ureditev
2 Publik-Forum, Dossier, št. 17, 7. sept. 2012, str. 18–21: »Pridobitve koncila naj bi se
razveljavile. Zakaj se sploh še splača boriti za reforme?«
110
