Page 113 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 113
PETER KOVA^I^ PER[IN
mešanih zakonov (veljavnost takega zakona, možnost odprte vzgoje
otrok glede na različno prepričanje staršev), fakultativnost duhov
niškega celibata v latinski cerkvi (in sicer predvsem zaradi vrnitve k
moralnemu življenju duhovnikov), reformo rimske kurije, reformo
spovedne prakse, reformo duhovniške obleke in naslovov, vključitev
vseh skupin v Cerkvi pri imenovanju škofov, volitev papeža s strani
reprezentativne škofovske sinode […].« Vsa ta vprašanja so danes ne
le zamrznjena, pač pa so doktrinarno obravnavana v globoko pred
koncilskem duhu.
Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji, ki je v vsem zaostajala za kon-
cilsko prenovo, razen v reformi bogoslužja, pa je storila še večji korak
nazaj. V času tranzicije se je vrnila k obnovi katoliškega int egrizma,
ki je slovensko družbo obvladoval vse od zloma meščanske revolucije
leta 1849 do zmage revolucije leta 1945, in sicer na vseh bistvenih
segmentih njenega umeščanja v demokratične družbene strukture:
vrnila se je v politiko z voljo, da jo oblikuje po predkoncilskih kon-
servativnih načelih; zavzema se za razveljavitev ustavne ločitve med
državo in Cerkvijo, in ker to ni mogoče, zahteva vsaj privilegiran po-
ložaj v družbi, z aktivnim političnim in gospodarskim delovanjem za
obnovo in utrditev neoliberalnega kapitalizma pa je poteptala tudi
temeljna stališča cerkvenega socialnega nauka, ki ga je začrtal koncil.
Kaj so temeljni cilji katoliškega integrizma in s tem političnega
katolicizma? Obvladovati celotno družbeno življenje od šole in kul-
ture do politike in gospodarstva tudi s politizacijo, se pravi z nepo-
srednim poseganjem cerkvenega vodstva v politiko in s po njem vo-
denim delovanjem političnih strank katoliške provenience, predv sem
pa z lastno gospodarsko in finančno močjo. Popolno obvlad ovanje
sekularizirane slovenske družbe sicer danes pač ni več mogoče, zato
pa se nosilci integracije zavzemajo za čim večji vpliv na celotno druž-
beno življenje. Vendar se cilju po celovitem obvladovanju, ki izhaja iz
časov, ko je slovensko družbo obvladoval politični katolicizem, ideo-
logi integrizma ne odpovedujejo, saj razumejo padec socialistične
države in komunističnega režima kot priložnost za katoliško resta
vracijo in ne kot možnost za moderno, civilno, demokratično struk-
turiranje slovenske družbe, v kateri bi se Cerkev morala vrniti k
evangeljski inkorporaciji v družbo, kar bi ji sicer omogočalo vero
111
mešanih zakonov (veljavnost takega zakona, možnost odprte vzgoje
otrok glede na različno prepričanje staršev), fakultativnost duhov
niškega celibata v latinski cerkvi (in sicer predvsem zaradi vrnitve k
moralnemu življenju duhovnikov), reformo rimske kurije, reformo
spovedne prakse, reformo duhovniške obleke in naslovov, vključitev
vseh skupin v Cerkvi pri imenovanju škofov, volitev papeža s strani
reprezentativne škofovske sinode […].« Vsa ta vprašanja so danes ne
le zamrznjena, pač pa so doktrinarno obravnavana v globoko pred
koncilskem duhu.
Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji, ki je v vsem zaostajala za kon-
cilsko prenovo, razen v reformi bogoslužja, pa je storila še večji korak
nazaj. V času tranzicije se je vrnila k obnovi katoliškega int egrizma,
ki je slovensko družbo obvladoval vse od zloma meščanske revolucije
leta 1849 do zmage revolucije leta 1945, in sicer na vseh bistvenih
segmentih njenega umeščanja v demokratične družbene strukture:
vrnila se je v politiko z voljo, da jo oblikuje po predkoncilskih kon-
servativnih načelih; zavzema se za razveljavitev ustavne ločitve med
državo in Cerkvijo, in ker to ni mogoče, zahteva vsaj privilegiran po-
ložaj v družbi, z aktivnim političnim in gospodarskim delovanjem za
obnovo in utrditev neoliberalnega kapitalizma pa je poteptala tudi
temeljna stališča cerkvenega socialnega nauka, ki ga je začrtal koncil.
Kaj so temeljni cilji katoliškega integrizma in s tem političnega
katolicizma? Obvladovati celotno družbeno življenje od šole in kul-
ture do politike in gospodarstva tudi s politizacijo, se pravi z nepo-
srednim poseganjem cerkvenega vodstva v politiko in s po njem vo-
denim delovanjem političnih strank katoliške provenience, predv sem
pa z lastno gospodarsko in finančno močjo. Popolno obvlad ovanje
sekularizirane slovenske družbe sicer danes pač ni več mogoče, zato
pa se nosilci integracije zavzemajo za čim večji vpliv na celotno druž-
beno življenje. Vendar se cilju po celovitem obvladovanju, ki izhaja iz
časov, ko je slovensko družbo obvladoval politični katolicizem, ideo-
logi integrizma ne odpovedujejo, saj razumejo padec socialistične
države in komunističnega režima kot priložnost za katoliško resta
vracijo in ne kot možnost za moderno, civilno, demokratično struk-
turiranje slovenske družbe, v kateri bi se Cerkev morala vrniti k
evangeljski inkorporaciji v družbo, kar bi ji sicer omogočalo vero
111
