Page 116 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 116
[TUDIJSKI VE^ERI
proizvaja. Ideološki boj slovenskega katolicizma zoper umišljene ali
dejanske nasledke komunizma je zato razumeti kot obliko ideološke
mobilizacije katoliških množic z jasnim ciljem utrditi katoliški inte-
grizem v naši družbi tudi kot družbenopolitični model.
Ta nestvarna težnja kaže, kako je slovenski katolicizem ostal ujet-
nik preteklosti in ne dojema več stvarnega stanja slovenske družb e.
Bistven premik v družbenem položaju Rimskokatoliške cerkve
v Sloveniji je točno opredelil zgodovinar Janko Pleterski: »V R Slove-
niji se je KC prvič znašla v položaju, da politično ne stoji več pred
vprašanjem, kakšna naj bo njena vloga in v čem njeni interesi pri
obrambi slovenstva, ampak v položaju, da stoji neposredno pred
vprašanjem, kako se znajti v družbi, ki je že daleč sekularizirana.
Sklicevanje na stare zasluge, celo obnavljanje enačaja med cerkvijo in
narodom, se zdaj zanjo neugodno povezuje z zahtevami po obnavlja-
nju starih, a medtem izgubljenih pravic, tudi materialnih, z zahteva-
mi, ki so v sekularizirani družbi kaj malo popularne.«5
*
Ključni politični in zgodovinski konflikt med laično družbo in
katoliškim integrizmom na Slovenskem je potekal ob vprašanju na-
roda in njegove emancipacije. Osnovni ideologem slovenskega poli-
tičnega katolicizma se kaže v poistenju katolištva in slovenstva in je
bistveno oblikoval slovensko politično življenje od začetkov narodno-
prebudnega gibanja v 19. stoletju pa vse do zmage narodne revoluci-
je. Na tem sovpadanju je bila zasnovana klerikalna politika kot inte-
gralni del katoliške restavracije v 19. stoletju in s pomočjo tega ena-
čenja se je ohranjala klerikalna vladavina skozi celo stoletje. V njem
tiči vzrok za ločitev duhov na Slovenskem in tudi za razpad katoli-
škega tabora v desetletju pred drugo svetovno vojno ob sporu o
okrožnici Quadragesimo anno Pija XI., povzročilo pa je tudi usodni
razkol naroda med okupacijo in zablodo kvislinške protirevolucije,
ki se je borila pod geslom borbe za vero. (Ljubljanski škof Gregorij
5 Janko Pleterski, Slovenija in evropska družbena gibanja, 150 let programa Zedinjene
Slovenije, Revija 2000, št. 127/128, Ljubljana, 2000, str. 121.
114
proizvaja. Ideološki boj slovenskega katolicizma zoper umišljene ali
dejanske nasledke komunizma je zato razumeti kot obliko ideološke
mobilizacije katoliških množic z jasnim ciljem utrditi katoliški inte-
grizem v naši družbi tudi kot družbenopolitični model.
Ta nestvarna težnja kaže, kako je slovenski katolicizem ostal ujet-
nik preteklosti in ne dojema več stvarnega stanja slovenske družb e.
Bistven premik v družbenem položaju Rimskokatoliške cerkve
v Sloveniji je točno opredelil zgodovinar Janko Pleterski: »V R Slove-
niji se je KC prvič znašla v položaju, da politično ne stoji več pred
vprašanjem, kakšna naj bo njena vloga in v čem njeni interesi pri
obrambi slovenstva, ampak v položaju, da stoji neposredno pred
vprašanjem, kako se znajti v družbi, ki je že daleč sekularizirana.
Sklicevanje na stare zasluge, celo obnavljanje enačaja med cerkvijo in
narodom, se zdaj zanjo neugodno povezuje z zahtevami po obnavlja-
nju starih, a medtem izgubljenih pravic, tudi materialnih, z zahteva-
mi, ki so v sekularizirani družbi kaj malo popularne.«5
*
Ključni politični in zgodovinski konflikt med laično družbo in
katoliškim integrizmom na Slovenskem je potekal ob vprašanju na-
roda in njegove emancipacije. Osnovni ideologem slovenskega poli-
tičnega katolicizma se kaže v poistenju katolištva in slovenstva in je
bistveno oblikoval slovensko politično življenje od začetkov narodno-
prebudnega gibanja v 19. stoletju pa vse do zmage narodne revoluci-
je. Na tem sovpadanju je bila zasnovana klerikalna politika kot inte-
gralni del katoliške restavracije v 19. stoletju in s pomočjo tega ena-
čenja se je ohranjala klerikalna vladavina skozi celo stoletje. V njem
tiči vzrok za ločitev duhov na Slovenskem in tudi za razpad katoli-
škega tabora v desetletju pred drugo svetovno vojno ob sporu o
okrožnici Quadragesimo anno Pija XI., povzročilo pa je tudi usodni
razkol naroda med okupacijo in zablodo kvislinške protirevolucije,
ki se je borila pod geslom borbe za vero. (Ljubljanski škof Gregorij
5 Janko Pleterski, Slovenija in evropska družbena gibanja, 150 let programa Zedinjene
Slovenije, Revija 2000, št. 127/128, Ljubljana, 2000, str. 121.
114
