Page 117 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 117
PETER KOVA^I^ PER[IN
Rožman je poudarjal: »Vi slovenski domobranci ste na straži, da bra-
nite in čuvate […] sveta in svetla izročila in vero v Boga.«6) Prav zaradi
oživljanja tega vzorca danes so posledice potekajoče rekatolizacije
slovenske družbe nepredvidljive tako za Rimskokatoliško cerkev kot
za slovensko družbo, saj ostaja nacionalno vprašanje nevr algična
točka našega narodnega bivanja tudi v procesih globalizacije.
Pri tem ne gre le za odpiranje novega razkola v narodu, ki ga ena-
čenje slovenstva in katolištva sproža samo po sebi. Ta ideologizacija
naroda je bila poglavitni vzrok za zapoznelo konstituiranje moderne
nacionalne strukture slovenstva, njeno oživljanje pa bo spet učinko-
valo zaviralno pri sodobnem nacionalnem prestrukturiranju, ki ga
izzivajo procesi globalizacije. Enako zaviralno za emancipacijo slo-
venskega naroda je učinkovalo komunistično ideološko enačenje
naroda in proletarstva, ki je zahtevalo odstranitev iz političnega živ-
ljenja ali celo iz družbe vseh, ki niso bili »proletarci«. Oba koncepta,
domačijski in revolucionarni, sta zavirala naš narodni razvoj in sta
zato predmoderna koncepta. Domačijski koncept narodnega življe-
nja, ki ga je uspešno uveljavljala klerikalna politika, je ohranjal kon-
servativne značilnosti podeželske, ruralne družbe, in te še vedno
učinkujejo kot zavora našega civilizacijskega razvoja. Civilizacijsko
zaostajanje slovenskega naroda še vedno ostaja prvi problem našega
notranjega življenja in naše nesposobnosti za uspešno prilagajanje
modernim družbenim tokovom. V sovpadanju ideološkega in nacio-
nalnega vedno prihaja do medsebojnih blokad obeh interesov. Ta
sistem blokad očitno še vedno ni presežen, kar pomeni, da smo kot
tranzicijska družba tudi v pogledu nacionalne emancipacije še vedno
v nestabilnem stanju. Sindrom podrejenosti nacionalnih interesov
političnoideološkim ostaja dejstvo. Ignoriranje stvarnih nacionalnih
interesov in odsotnost pozitivnega nacionalnega programa pri veli-
kem delu vladajočih političnih sil to dokazujeta. Rezultat take poli-
tike pa je v tem, da prazen prostor nacionalne politike zaseda na eni
strani domačijska, tudi nacionalistična ideologija in fašizacija sloven-
ske družbe, na drugi strani pa anacionalna ideologija globalizma. S
6 Edvard Kocbek, O kristjanu revolucionarju. V: Osvobodilni spisi I, Društvo 2000,
Ljubljana, 1991, str. 450.
115
Rožman je poudarjal: »Vi slovenski domobranci ste na straži, da bra-
nite in čuvate […] sveta in svetla izročila in vero v Boga.«6) Prav zaradi
oživljanja tega vzorca danes so posledice potekajoče rekatolizacije
slovenske družbe nepredvidljive tako za Rimskokatoliško cerkev kot
za slovensko družbo, saj ostaja nacionalno vprašanje nevr algična
točka našega narodnega bivanja tudi v procesih globalizacije.
Pri tem ne gre le za odpiranje novega razkola v narodu, ki ga ena-
čenje slovenstva in katolištva sproža samo po sebi. Ta ideologizacija
naroda je bila poglavitni vzrok za zapoznelo konstituiranje moderne
nacionalne strukture slovenstva, njeno oživljanje pa bo spet učinko-
valo zaviralno pri sodobnem nacionalnem prestrukturiranju, ki ga
izzivajo procesi globalizacije. Enako zaviralno za emancipacijo slo-
venskega naroda je učinkovalo komunistično ideološko enačenje
naroda in proletarstva, ki je zahtevalo odstranitev iz političnega živ-
ljenja ali celo iz družbe vseh, ki niso bili »proletarci«. Oba koncepta,
domačijski in revolucionarni, sta zavirala naš narodni razvoj in sta
zato predmoderna koncepta. Domačijski koncept narodnega življe-
nja, ki ga je uspešno uveljavljala klerikalna politika, je ohranjal kon-
servativne značilnosti podeželske, ruralne družbe, in te še vedno
učinkujejo kot zavora našega civilizacijskega razvoja. Civilizacijsko
zaostajanje slovenskega naroda še vedno ostaja prvi problem našega
notranjega življenja in naše nesposobnosti za uspešno prilagajanje
modernim družbenim tokovom. V sovpadanju ideološkega in nacio-
nalnega vedno prihaja do medsebojnih blokad obeh interesov. Ta
sistem blokad očitno še vedno ni presežen, kar pomeni, da smo kot
tranzicijska družba tudi v pogledu nacionalne emancipacije še vedno
v nestabilnem stanju. Sindrom podrejenosti nacionalnih interesov
političnoideološkim ostaja dejstvo. Ignoriranje stvarnih nacionalnih
interesov in odsotnost pozitivnega nacionalnega programa pri veli-
kem delu vladajočih političnih sil to dokazujeta. Rezultat take poli-
tike pa je v tem, da prazen prostor nacionalne politike zaseda na eni
strani domačijska, tudi nacionalistična ideologija in fašizacija sloven-
ske družbe, na drugi strani pa anacionalna ideologija globalizma. S
6 Edvard Kocbek, O kristjanu revolucionarju. V: Osvobodilni spisi I, Društvo 2000,
Ljubljana, 1991, str. 450.
115
