Page 118 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 118
[TUDIJSKI VE^ERI
tem pa dejansko še ni presežen temeljni slovenski nacionalni konflikt,
ki izhaja iz nedovrš ene razločitve med ideološko in narodno pripa-
dnostjo. Analogno temu tudi še nismo dozoreli kot družba, predvsem
krščanska skupnost, do razločitve med ideologijo katolicizma in kr-
ščansko vero. In tako tudi ni dokončana emancipacija slovenskega
naroda, katere znak je samoumevno zavzemanje politike za stvarne
nacionalne interese. In na drugi strani tudi slovenski katolicizem ne
zmore evangeljske prenove in vrnitve k veri kot duhovno moralni drži
osebe. – Zato je vprašanje te dvojne razločitve ključnega pomena za
utrditev naše družbene stabilnosti in s tem za prihodnost slovenstva,
če hočemo kot suveren narod preživeti turbulentne čase globalizacije.
*
In v kakšnem neskladju s socialnim naukom koncila je slovenska
Rimskokatoliška cerkev, ki se je organizirala kot gospodarski finanč-
ni holding? V temeljnem nasprotju z njim, če najprej pogledamo
stališča slovenskega cerkvenega zbora, ki sicer bledo povzema stališča
koncila, ko zapiše v svojem dokumentu Izberi življenje (33): »Lastnina
je vrednota, ki človeku omogoča svobodo in materialno samostojnost.
[…] Pri tem je potrebno imeti pred očmi načelo, da lastnina ni cilj,
ampak sredstvo za službo bližnjemu oziroma skupnemu dobremu
[…].« Prvo načelo Pastoralne konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu pa jasno
pravi: »Tudi v gospodarsko-socialnem življenju moramo spoštovati in
pospeševati dostojanstvo človeške osebe in njeno celotno poklicanost,
pa tudi blagor vse družbe. Človek je namreč začetnik, središče in cilj
vsega gospodarsko-socialnega življenja. (GS, 63,1) In nadalje: »Gospo
darski napredek mora ostati pod človekovim nadzorom. Ne sme biti
prepuščen odločanju maloštevilnih posameznikov ali skupin, ki ima-
jo v rokah preveliko gospodarsko moč, pa tudi ne izključno odločanju
državnih organov ali nekaterih mogočnejših narodov. (GS, 65,1) Raz-
lika med obema dokumetoma je vidna. Najprej: koncil izhaja iz pr-
venstva človeka, njegovega dostojanstva in samouresničitve. In izre-
dno na mnogih mestih poudarja, da morajo gospodarstvo voditi
moralna načela, predvsem načelo, da je temeljni kriterij gospodarske-
ga ravnanja in socialne politike dobro posameznika. Zato o gospodar
116
tem pa dejansko še ni presežen temeljni slovenski nacionalni konflikt,
ki izhaja iz nedovrš ene razločitve med ideološko in narodno pripa-
dnostjo. Analogno temu tudi še nismo dozoreli kot družba, predvsem
krščanska skupnost, do razločitve med ideologijo katolicizma in kr-
ščansko vero. In tako tudi ni dokončana emancipacija slovenskega
naroda, katere znak je samoumevno zavzemanje politike za stvarne
nacionalne interese. In na drugi strani tudi slovenski katolicizem ne
zmore evangeljske prenove in vrnitve k veri kot duhovno moralni drži
osebe. – Zato je vprašanje te dvojne razločitve ključnega pomena za
utrditev naše družbene stabilnosti in s tem za prihodnost slovenstva,
če hočemo kot suveren narod preživeti turbulentne čase globalizacije.
*
In v kakšnem neskladju s socialnim naukom koncila je slovenska
Rimskokatoliška cerkev, ki se je organizirala kot gospodarski finanč-
ni holding? V temeljnem nasprotju z njim, če najprej pogledamo
stališča slovenskega cerkvenega zbora, ki sicer bledo povzema stališča
koncila, ko zapiše v svojem dokumentu Izberi življenje (33): »Lastnina
je vrednota, ki človeku omogoča svobodo in materialno samostojnost.
[…] Pri tem je potrebno imeti pred očmi načelo, da lastnina ni cilj,
ampak sredstvo za službo bližnjemu oziroma skupnemu dobremu
[…].« Prvo načelo Pastoralne konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu pa jasno
pravi: »Tudi v gospodarsko-socialnem življenju moramo spoštovati in
pospeševati dostojanstvo človeške osebe in njeno celotno poklicanost,
pa tudi blagor vse družbe. Človek je namreč začetnik, središče in cilj
vsega gospodarsko-socialnega življenja. (GS, 63,1) In nadalje: »Gospo
darski napredek mora ostati pod človekovim nadzorom. Ne sme biti
prepuščen odločanju maloštevilnih posameznikov ali skupin, ki ima-
jo v rokah preveliko gospodarsko moč, pa tudi ne izključno odločanju
državnih organov ali nekaterih mogočnejših narodov. (GS, 65,1) Raz-
lika med obema dokumetoma je vidna. Najprej: koncil izhaja iz pr-
venstva človeka, njegovega dostojanstva in samouresničitve. In izre-
dno na mnogih mestih poudarja, da morajo gospodarstvo voditi
moralna načela, predvsem načelo, da je temeljni kriterij gospodarske-
ga ravnanja in socialne politike dobro posameznika. Zato o gospodar
116
