Page 122 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 122
[TUDIJSKI VE^ERI
ljudmi in družbo, ima trajno moč in veljavo. Glavno načelo tega na-
uka je, da je vsak človek temelj, vzrok in namen vseh družbenih
uredb.« (MM, 203) Koncilska konstitucija Gaudium et spes, izhajajoč
iz tega načela, zahteva, da »človek ne sme biti le orodje za dobiček«,
ker je človeško delo po vrednosti nad kapitalom.7 Zato ima jasna
stališča tudi glede ene temeljnih človekovih pravic – pravice do dela,
ki jo teoretiki neoliberalnega kapitalizma zanikajo. »V današnjem […]
gospodarstvu je treba skrbeti za to, da se nudi zadostno in vsakomur
primerno delo, hkrati pa tudi za tehnično in poklicno izobrazbo; in
zagotovi naj se preživljanje in človeško dostojanstvo tistim, ki života-
rijo[…].« (GS, 66,3) S svojimi navodili posega tudi v konkretno gospo-
darsko politiko, npr. celo pri vprašanju investicij, ko zahteva, da
morajo investicije težiti za tem, da se tako današnjemu kakor prihod-
njemu prebivalstvu zagotove zadostne možnosti za delo in zadostni
dohodki (GS, 70). In ob tem zahteva, da država uveljavi s svojo zako-
nodajo in regulativo socialne dolžnosti kapitala: »Zasebna lastnina
ima po svoji naravi tudi socialno razsežnost, ki je utemeljena v nače-
lu o skupnostni določenosti dobrin.« (GS, 71,5)
Še pogled naprej je napravila Škofovska sinoda leta 1971, torej še
v zagonu koncila, ki v dokumentu O pravičnosti v svetu (Iustitia in mu-
ndo) pravi: »Upanje […], da bo gospodarska rast prinesla toliko dobrin,
da bodo revnejši ljudje deležni vsaj drobtin z bogatinove mize, se je
izkazalo v manj razvitih deželah […] za prazno […].« (11) Kajti »pov-
praševanje po surovinah in energiji (zaradi tega tudi onesnaženje
ozračja in morja) bogatejših je tolikšno, da bo to, če se neprestano
rastoči odstotek izkoriščanja in zastrupljanja raztegne na vse člo-
veštvo, nepopravljivo uničilo osnovne elemente življenja na zemlji,
kot sta zrak in voda«. (12) S tem sinoda opozori na danes vse bolj
pereč problem meje rasti in uničevanja človekovega naravnega okolja.
In poudari, da gre pri tem za človeka, za obrambo njegovega človeš-
kega dostojanstva in s tem za prihodnost človeštva: »Močno teženje
po svetovni enotnosti [po globalizaciji – op. avtorja] in neenaka raz-
delitev, ko o skoraj treh četrtinah dohodkov, denarnih naložb in
7 »Človeško delo […] je nekaj višjega kakor pa ostale prvine gospodarskega življenja.«
Gaudium et spes, 67,1.
120
ljudmi in družbo, ima trajno moč in veljavo. Glavno načelo tega na-
uka je, da je vsak človek temelj, vzrok in namen vseh družbenih
uredb.« (MM, 203) Koncilska konstitucija Gaudium et spes, izhajajoč
iz tega načela, zahteva, da »človek ne sme biti le orodje za dobiček«,
ker je človeško delo po vrednosti nad kapitalom.7 Zato ima jasna
stališča tudi glede ene temeljnih človekovih pravic – pravice do dela,
ki jo teoretiki neoliberalnega kapitalizma zanikajo. »V današnjem […]
gospodarstvu je treba skrbeti za to, da se nudi zadostno in vsakomur
primerno delo, hkrati pa tudi za tehnično in poklicno izobrazbo; in
zagotovi naj se preživljanje in človeško dostojanstvo tistim, ki života-
rijo[…].« (GS, 66,3) S svojimi navodili posega tudi v konkretno gospo-
darsko politiko, npr. celo pri vprašanju investicij, ko zahteva, da
morajo investicije težiti za tem, da se tako današnjemu kakor prihod-
njemu prebivalstvu zagotove zadostne možnosti za delo in zadostni
dohodki (GS, 70). In ob tem zahteva, da država uveljavi s svojo zako-
nodajo in regulativo socialne dolžnosti kapitala: »Zasebna lastnina
ima po svoji naravi tudi socialno razsežnost, ki je utemeljena v nače-
lu o skupnostni določenosti dobrin.« (GS, 71,5)
Še pogled naprej je napravila Škofovska sinoda leta 1971, torej še
v zagonu koncila, ki v dokumentu O pravičnosti v svetu (Iustitia in mu-
ndo) pravi: »Upanje […], da bo gospodarska rast prinesla toliko dobrin,
da bodo revnejši ljudje deležni vsaj drobtin z bogatinove mize, se je
izkazalo v manj razvitih deželah […] za prazno […].« (11) Kajti »pov-
praševanje po surovinah in energiji (zaradi tega tudi onesnaženje
ozračja in morja) bogatejših je tolikšno, da bo to, če se neprestano
rastoči odstotek izkoriščanja in zastrupljanja raztegne na vse člo-
veštvo, nepopravljivo uničilo osnovne elemente življenja na zemlji,
kot sta zrak in voda«. (12) S tem sinoda opozori na danes vse bolj
pereč problem meje rasti in uničevanja človekovega naravnega okolja.
In poudari, da gre pri tem za človeka, za obrambo njegovega človeš-
kega dostojanstva in s tem za prihodnost človeštva: »Močno teženje
po svetovni enotnosti [po globalizaciji – op. avtorja] in neenaka raz-
delitev, ko o skoraj treh četrtinah dohodkov, denarnih naložb in
7 »Človeško delo […] je nekaj višjega kakor pa ostale prvine gospodarskega življenja.«
Gaudium et spes, 67,1.
120
