Page 119 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 119
PETER KOVA^I^ PER[IN
skem razvoju ne more odločati taka ali drugačna oligarhija, politične
elite, partitokracija ali dominantne nacije sveta.
Toda pri svojem bledem povzemanju koncilskih stališč je doku-
ment slovenskega cerkvenga zbora dal poudarek tudi na ideološkem
preocenjevanju preteklosti z jasnim razlogom: »Socialni sistem je v
obdobju socialistične družbene ureditve slonel na ideoloških načelih.
Socialna mreža je omogočala visoko stopnjo zaposlensoti, zagotovlje-
no zdravstveno varstvo, ugodno stanovanjsko politiko, brezplačno
šols tvo in veliko število vzgojnih ustanov. Takšen socialni sistem je
deloval na načelu navidezne solidarnosti, ki jo je vodila na videz iz-
voljena politična oblast, da bi si tako zagotavljala socialni mir. Soci-
alno varnost je zagotavljala predvsem visoka stopnja zaposlenosti,
tudi na račun nadpovprečno visoke zaposlenosti žensk. Posledica
takšnega odnosa do dela pa je bilo neproduktivno delo. Nove zahte-
ve v svetu dela, ki so pogosto podobne divjemu kapitalizmu 19. sto-
letja, tako povzročajo pri ljudeh nostalgijo po starih časih. […] Cerkev
na Slovenskem se sprašuje, kam vodi družbeno-ekonomski razvoj
evropske in slovenske družbe. Želi si prizadevati, da bi bil razvoj v
službi zagotovljen vsem ljudem. Zato je naloga Cerkve, da pozorno
spremlja vse pojave, ki jih bo povzročala globalna ekonomija. Potreb-
no bo nenehno iskati odgovore na razkorak med slepim zaupanjem
v tehnologijo in znanost ter vero v Boga […].« (33)
Namesto jasne kritike obstoječih gospodarskih in socialnih razmer
ta dokument slovenske Katoliške cerkve pa tudi naš verski tisk, ide-
ologi političnega katolicizma in vodilni teologi obtiče pri pridi
garskem moraliziranju. Niso sposobni ustrezne analize razmer, stro-
kovno utemeljene, in tudi ne zmorejo prisluhniti vsaj kritičnim bese-
dam o sedanjem neustreznem gospodarskem ustroju sveta, ki jih je
izrekel papež Wojtiła. V okrožnici Centesimus annus (1991) izraža papež
najprej zmagoslavje nad sesutjem socialističnih družbenih sistemov,
a ob tem podaja tudi analizo nastalih svetovnih razmer. »Obstoji
nevarnost, da bi se razširila radikalna kapitalistična ideologija, ki
odklanja vsako razpravo […] in vidi rešitev v slepi veri v svobodni razvoj
tržnih sil.« Sicer papež Janez Pavel II. ni kritično osvetlil neoliberal-
nega kapitalizma kot gospodarskega sistema, ki temelji na sebičnosti
in celo suženjsekm izkoriščanju človeka, tudi ga ni neposredno ob-
117
skem razvoju ne more odločati taka ali drugačna oligarhija, politične
elite, partitokracija ali dominantne nacije sveta.
Toda pri svojem bledem povzemanju koncilskih stališč je doku-
ment slovenskega cerkvenga zbora dal poudarek tudi na ideološkem
preocenjevanju preteklosti z jasnim razlogom: »Socialni sistem je v
obdobju socialistične družbene ureditve slonel na ideoloških načelih.
Socialna mreža je omogočala visoko stopnjo zaposlensoti, zagotovlje-
no zdravstveno varstvo, ugodno stanovanjsko politiko, brezplačno
šols tvo in veliko število vzgojnih ustanov. Takšen socialni sistem je
deloval na načelu navidezne solidarnosti, ki jo je vodila na videz iz-
voljena politična oblast, da bi si tako zagotavljala socialni mir. Soci-
alno varnost je zagotavljala predvsem visoka stopnja zaposlenosti,
tudi na račun nadpovprečno visoke zaposlenosti žensk. Posledica
takšnega odnosa do dela pa je bilo neproduktivno delo. Nove zahte-
ve v svetu dela, ki so pogosto podobne divjemu kapitalizmu 19. sto-
letja, tako povzročajo pri ljudeh nostalgijo po starih časih. […] Cerkev
na Slovenskem se sprašuje, kam vodi družbeno-ekonomski razvoj
evropske in slovenske družbe. Želi si prizadevati, da bi bil razvoj v
službi zagotovljen vsem ljudem. Zato je naloga Cerkve, da pozorno
spremlja vse pojave, ki jih bo povzročala globalna ekonomija. Potreb-
no bo nenehno iskati odgovore na razkorak med slepim zaupanjem
v tehnologijo in znanost ter vero v Boga […].« (33)
Namesto jasne kritike obstoječih gospodarskih in socialnih razmer
ta dokument slovenske Katoliške cerkve pa tudi naš verski tisk, ide-
ologi političnega katolicizma in vodilni teologi obtiče pri pridi
garskem moraliziranju. Niso sposobni ustrezne analize razmer, stro-
kovno utemeljene, in tudi ne zmorejo prisluhniti vsaj kritičnim bese-
dam o sedanjem neustreznem gospodarskem ustroju sveta, ki jih je
izrekel papež Wojtiła. V okrožnici Centesimus annus (1991) izraža papež
najprej zmagoslavje nad sesutjem socialističnih družbenih sistemov,
a ob tem podaja tudi analizo nastalih svetovnih razmer. »Obstoji
nevarnost, da bi se razširila radikalna kapitalistična ideologija, ki
odklanja vsako razpravo […] in vidi rešitev v slepi veri v svobodni razvoj
tržnih sil.« Sicer papež Janez Pavel II. ni kritično osvetlil neoliberal-
nega kapitalizma kot gospodarskega sistema, ki temelji na sebičnosti
in celo suženjsekm izkoriščanju človeka, tudi ga ni neposredno ob-
117
