Page 121 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 121
PETER KOVA^I^ PER[IN
pogosteje tudi politika govori o mejah rasti in brezizhodnosti mer-
katokratskega kapitalizma. Slovenska aktualnopolitična teološka
misel pa je očitno zavzeta predvsem z opravičevanjem gospodarsko
finančnih malverzacij Cerkve in utemeljevanjem nujnosti kapitalizma
kot pogoja svobode, kar je s stališča evangeljskega dojemanja svobode
absurdno. In poseganje cerkvenega vodstva v aktualno politiko je
prozorno v svoji podpori političnim strukturam, ki so pripravljene
reševati ali naj bi reševale zavoženo cerkveno gospodarstvo, seveda na
plečih davkoplačevalcev.
Pavel VI. pa je ob jasnovidni analizi kapitalizma v isti okrožnici
zavzel tudi povsem drugačen odnos do kapitalizmu alternativne
družbene ureditve, socialistične: »Danes kristjane privlačijo socia
listični nauki in različne časovne oblike socializma. V njih bi radi
odkrili prizadevanja in cilje, ki jih nosijo v sebi zaradi svoje krščan-
ske vere. […] Med različnimi vrstami socializma – npr. plemenito
stremljenje in iskanje pravičnejšega družbenega reda, zgodovinska
gibanja z organizacijo in političnim ciljem, ideologija, ki daje celoten
in neodvisen pogled na človeka – je treba znati razločevati, da se v
različnih okoliščinah more najti pravilna odločitev […].« (OA, 31)
Podal pa je tudi prav za naš čas možno vizijo družbene preobrazbe,
ki se napaja iz utopičnih socialnih vizij. Prav te danes navdihujejo
alternativna družbena gibanja in postajajo edina, upanje vzbujajoča
alternativa sedanji družbeni in gospodarski krizi. »Priče smo oživ
ljanju utopij […]. Treba je priznati, da ta način kritike sedanje družbe
pogosto spodbuja duha k odkrivanju možnosti, ki se skrivajo v seda-
njosti, hkrati pa ga usmerja proti boljši prihodnosti. Kritika tudi
podpira življenjsko silo družbe z zaupanjem, ki ga vliva ustvarjalnim
močem človeškega duha in človeške volje […].« (OA, 37)
Predvsem pa je slovenska katoliška »prenova«, ki je večino svojih
sil vpregla v gospodarsko in politično obvladovanje slovenske družbe,
povsem prezrla temeljna koncilska načela cerkvenega socialnega nau-
ka. Ta je dal veljavo človekovi osebnosti in njegovemu dostojans tvu,
ki izhaja tudi iz njegovega dela. Koncilski papež Janez XXIII. je v
okrožnici Mater et Magistra (1961) postavil načelo, ki je postalo temelj-
no vodilo koncilskih stališč tudi pri vprašanjih družbene in gospo-
darske ureditve: »Nauk, ki ga razglaša katoliška Cerkev o sožitju med
119
pogosteje tudi politika govori o mejah rasti in brezizhodnosti mer-
katokratskega kapitalizma. Slovenska aktualnopolitična teološka
misel pa je očitno zavzeta predvsem z opravičevanjem gospodarsko
finančnih malverzacij Cerkve in utemeljevanjem nujnosti kapitalizma
kot pogoja svobode, kar je s stališča evangeljskega dojemanja svobode
absurdno. In poseganje cerkvenega vodstva v aktualno politiko je
prozorno v svoji podpori političnim strukturam, ki so pripravljene
reševati ali naj bi reševale zavoženo cerkveno gospodarstvo, seveda na
plečih davkoplačevalcev.
Pavel VI. pa je ob jasnovidni analizi kapitalizma v isti okrožnici
zavzel tudi povsem drugačen odnos do kapitalizmu alternativne
družbene ureditve, socialistične: »Danes kristjane privlačijo socia
listični nauki in različne časovne oblike socializma. V njih bi radi
odkrili prizadevanja in cilje, ki jih nosijo v sebi zaradi svoje krščan-
ske vere. […] Med različnimi vrstami socializma – npr. plemenito
stremljenje in iskanje pravičnejšega družbenega reda, zgodovinska
gibanja z organizacijo in političnim ciljem, ideologija, ki daje celoten
in neodvisen pogled na človeka – je treba znati razločevati, da se v
različnih okoliščinah more najti pravilna odločitev […].« (OA, 31)
Podal pa je tudi prav za naš čas možno vizijo družbene preobrazbe,
ki se napaja iz utopičnih socialnih vizij. Prav te danes navdihujejo
alternativna družbena gibanja in postajajo edina, upanje vzbujajoča
alternativa sedanji družbeni in gospodarski krizi. »Priče smo oživ
ljanju utopij […]. Treba je priznati, da ta način kritike sedanje družbe
pogosto spodbuja duha k odkrivanju možnosti, ki se skrivajo v seda-
njosti, hkrati pa ga usmerja proti boljši prihodnosti. Kritika tudi
podpira življenjsko silo družbe z zaupanjem, ki ga vliva ustvarjalnim
močem človeškega duha in človeške volje […].« (OA, 37)
Predvsem pa je slovenska katoliška »prenova«, ki je večino svojih
sil vpregla v gospodarsko in politično obvladovanje slovenske družbe,
povsem prezrla temeljna koncilska načela cerkvenega socialnega nau-
ka. Ta je dal veljavo človekovi osebnosti in njegovemu dostojans tvu,
ki izhaja tudi iz njegovega dela. Koncilski papež Janez XXIII. je v
okrožnici Mater et Magistra (1961) postavil načelo, ki je postalo temelj-
no vodilo koncilskih stališč tudi pri vprašanjih družbene in gospo-
darske ureditve: »Nauk, ki ga razglaša katoliška Cerkev o sožitju med
119
