Page 124 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 124
[TUDIJSKI VE^ERI
Božidar Debenjak
JE MARIJA MAGDALENA UMRLA
V PROVANSI?
KAJ O TEM BEREMO V »SLAVI VOJVODINE KRANJSKE«
1
Ko je Valvasor v četrti knjigi (zadnji knjigi prvega zvezka) ob naš-
tevanju naravnih čudes Kranjske prišel do kraških jam, se mu je oko
najprej zaustavilo na Socerbu, katerega okolica ga je spomnila na
Provanso, in je v vseh podrobnostih opisal tamkajšnjo podzemsko
jamo, razen najglobljih etaž, kjer je povzel opise drugih. Takole je
na začetku povzeta vsebina: »Izčrpen opis jame pri Socerbu* na
Kranjskem. Čudovite sobe in figurni stebri tamkaj. Studenček, ki
pokvari vino. Mnogo polic ena čez drugo v tej jami. Različni prestoli
v njej. Nenavadno prečudna lastnost studenčnice v jami. Od zajema-
nja je ni manj. Nima prav nobene nesnage. Služi za poučno podobo
Božje dobrote. Verjame se, da je ta studenček Bog ustvaril sv. Servulu«,
zgodnjekrščanskemu mučencu sv. Servulu; ta naj bi bil, preden je bil
umorjen v antičnem Tergestu (Trstu), nekaj časa bival kot puščavnik
v omenjeni jami. Okolica Socerba je Valvasorja spomnila na Provanso,
zato povzetek nadaljuje: »S. Baume v Provansi. Zmotno poročanje
Matth. Meriana o studenčku v tej jami. Lega poti do S. Baume. Hrib,
poraščen s prikupno dišečimi zelišči. Prikupno cvetlično polje. Enako
prijetno lego ugledaš tudi pri Socerbu. Nadaljnji opis poti do S. Ba
ume. Predstavitev jame pri S. Baume. Majhen studenček tamkaj, ki
ga ne moreš izčrpati. V tej jami naj se ti prebudi vest. Gora, na katero
naj bi bili angeli sedemkrat v dnevu povzdignili sv. Marijo Magdale-
no.« Valvasor tu popravlja napačni opis znamenitega geografa Meri-
ana, v ostalem pa se naslanja na zgodbo o Mariji Magdaleni, ki naj bi
* S posebno pisavo je nakazano, da je Valvasor na takem mestu uporabil latinico,
medtem ko je vse drugo besedilo tiskano v gotici. Op. B. D.
122
Božidar Debenjak
JE MARIJA MAGDALENA UMRLA
V PROVANSI?
KAJ O TEM BEREMO V »SLAVI VOJVODINE KRANJSKE«
1
Ko je Valvasor v četrti knjigi (zadnji knjigi prvega zvezka) ob naš-
tevanju naravnih čudes Kranjske prišel do kraških jam, se mu je oko
najprej zaustavilo na Socerbu, katerega okolica ga je spomnila na
Provanso, in je v vseh podrobnostih opisal tamkajšnjo podzemsko
jamo, razen najglobljih etaž, kjer je povzel opise drugih. Takole je
na začetku povzeta vsebina: »Izčrpen opis jame pri Socerbu* na
Kranjskem. Čudovite sobe in figurni stebri tamkaj. Studenček, ki
pokvari vino. Mnogo polic ena čez drugo v tej jami. Različni prestoli
v njej. Nenavadno prečudna lastnost studenčnice v jami. Od zajema-
nja je ni manj. Nima prav nobene nesnage. Služi za poučno podobo
Božje dobrote. Verjame se, da je ta studenček Bog ustvaril sv. Servulu«,
zgodnjekrščanskemu mučencu sv. Servulu; ta naj bi bil, preden je bil
umorjen v antičnem Tergestu (Trstu), nekaj časa bival kot puščavnik
v omenjeni jami. Okolica Socerba je Valvasorja spomnila na Provanso,
zato povzetek nadaljuje: »S. Baume v Provansi. Zmotno poročanje
Matth. Meriana o studenčku v tej jami. Lega poti do S. Baume. Hrib,
poraščen s prikupno dišečimi zelišči. Prikupno cvetlično polje. Enako
prijetno lego ugledaš tudi pri Socerbu. Nadaljnji opis poti do S. Ba
ume. Predstavitev jame pri S. Baume. Majhen studenček tamkaj, ki
ga ne moreš izčrpati. V tej jami naj se ti prebudi vest. Gora, na katero
naj bi bili angeli sedemkrat v dnevu povzdignili sv. Marijo Magdale-
no.« Valvasor tu popravlja napačni opis znamenitega geografa Meri-
ana, v ostalem pa se naslanja na zgodbo o Mariji Magdaleni, ki naj bi
* S posebno pisavo je nakazano, da je Valvasor na takem mestu uporabil latinico,
medtem ko je vse drugo besedilo tiskano v gotici. Op. B. D.
122
