Page 125 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 125
BO@IDAR DEBENJAK
pred smrtjo prebivala v tamkajšnji jami Sainte Baume. Ta jama je bila
tedaj cilj verskega turizma, za obiskovalce in dohodek od njih pa so
skrbeli tamkajšnji dominikanci.
Do te točke je stvar pripeljal Valvasor. Imel pa je za soavtorja, kot
vemo, protestanta, plemiča iz Lübecka, ki si je za psevdonim izbral
ime Erasmus Francisci. Če je bil Valvasor učen empirični raziskovalec,
ki je vse sam preveril, je bil Francisci razgledan po humanistiki, kot
protestant pa še posebej po verski tematiki. In tako je v V. poglavje
četrte knjige vnesel zgodovinski in religiološki komentar, s katerim
je zgodbo o Mariji Magdaleni v Provansi uvrstil med neutemeljene
legende, zgodbi o puščavniku Servulu pa pustil pridih verjetnosti.
2
Zgodba o Mariji Magdaleni v Provansi živi še danes v popularni
književnosti, od nje se hranijo takšna dela kot Da Vincijeva šifra, pa
dela, ki v njej vidijo mater Jezusovih potomcev, z odcepi tja do zgodb
o »svetem gralu«.
Nekatere od teh zgodb so bile vplivne tudi že v 17. stoletju. Tako
vidimo, da Francisci najprej pokaže sprepletenost te legende s te
matiko »sicilijanskih večernic«. »Da pa bi bilo to bolj razumljivo«,
pravi, »moram poprej na kratko […] opisati spopad med aragonskim
kraljem Petrom in vojvodo Karlom iz dinastije Anjou, neapeljskim
kraljem. Pravkar omenjeni kralj Karel je v Neaplju naročil rablju, naj
sramotno usmrti Konradina«, sina cesarja Konrada IV. iz družine
Staufov, starega komaj 16 let, ujetega po porazu v vojni za sicilsko
kraljestvo, »ta pa je, preden je sédel, vrgel v zrak rokavico in hkrati pri
tem kralja Petra Aragonskega razglasil za dediča svojega kraljestva
Sicilija; potem ko malo prej, kot je rekel, ni mogel na zemlji doseči
svoje pravice, je apeliral na Kristusov sodni stol, pred katerim naj
njegovi sovražniki dajo račun za svoje krivično postopanje. Nato se je
kralj Peter, da bi maščeval takšno Konradinovo smrt in iztrebil Fran-
coze s Sicilije, na skrivaj zmenil s Sicilijani, naj nekega dne, ko bodo
zvonovi dali znamenje za večernice, pobijejo vse Francoze. To je bilo
30. marca 1282. leta tudi izvršeno, tako da so po vsej Siciliji v teku
123
pred smrtjo prebivala v tamkajšnji jami Sainte Baume. Ta jama je bila
tedaj cilj verskega turizma, za obiskovalce in dohodek od njih pa so
skrbeli tamkajšnji dominikanci.
Do te točke je stvar pripeljal Valvasor. Imel pa je za soavtorja, kot
vemo, protestanta, plemiča iz Lübecka, ki si je za psevdonim izbral
ime Erasmus Francisci. Če je bil Valvasor učen empirični raziskovalec,
ki je vse sam preveril, je bil Francisci razgledan po humanistiki, kot
protestant pa še posebej po verski tematiki. In tako je v V. poglavje
četrte knjige vnesel zgodovinski in religiološki komentar, s katerim
je zgodbo o Mariji Magdaleni v Provansi uvrstil med neutemeljene
legende, zgodbi o puščavniku Servulu pa pustil pridih verjetnosti.
2
Zgodba o Mariji Magdaleni v Provansi živi še danes v popularni
književnosti, od nje se hranijo takšna dela kot Da Vincijeva šifra, pa
dela, ki v njej vidijo mater Jezusovih potomcev, z odcepi tja do zgodb
o »svetem gralu«.
Nekatere od teh zgodb so bile vplivne tudi že v 17. stoletju. Tako
vidimo, da Francisci najprej pokaže sprepletenost te legende s te
matiko »sicilijanskih večernic«. »Da pa bi bilo to bolj razumljivo«,
pravi, »moram poprej na kratko […] opisati spopad med aragonskim
kraljem Petrom in vojvodo Karlom iz dinastije Anjou, neapeljskim
kraljem. Pravkar omenjeni kralj Karel je v Neaplju naročil rablju, naj
sramotno usmrti Konradina«, sina cesarja Konrada IV. iz družine
Staufov, starega komaj 16 let, ujetega po porazu v vojni za sicilsko
kraljestvo, »ta pa je, preden je sédel, vrgel v zrak rokavico in hkrati pri
tem kralja Petra Aragonskega razglasil za dediča svojega kraljestva
Sicilija; potem ko malo prej, kot je rekel, ni mogel na zemlji doseči
svoje pravice, je apeliral na Kristusov sodni stol, pred katerim naj
njegovi sovražniki dajo račun za svoje krivično postopanje. Nato se je
kralj Peter, da bi maščeval takšno Konradinovo smrt in iztrebil Fran-
coze s Sicilije, na skrivaj zmenil s Sicilijani, naj nekega dne, ko bodo
zvonovi dali znamenje za večernice, pobijejo vse Francoze. To je bilo
30. marca 1282. leta tudi izvršeno, tako da so po vsej Siciliji v teku
123
