Page 129 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 129
BO@IDAR DEBENJAK
grehe ljudi nedolžen umrl tudi Ta, ki nam je spet prinesel odrešenje.
Nad takšnim odgovorom je kraljica osupnila, isto uro preklicala
sodbo, se nagnila h klemenci ali milosti in mehkosrčnosti ter poslala
princa Karla k svojemu soprogu.«
(Preživetje bodočega Karla II. je imelo potem vpliv na zgodovino
Ogrske: njegov sin Karel Martel je bil pretendent na ogrski prestol,
vnuk Karel pa Anžuvinec na ogrskem prestolu.)
4
V nasprotju z realnostjo zgodovine pa je prej navedena legenda
samo »napačna govorica«, kar potem Francisci dokazuje s teološkimi
argumenti: Najprej z navezavo na opis iz evangelija po Janezu (Jn
20:14-18): To, »da naj bi se bil Gospod, ko Mu je sv. Marija Magdale-
na na vrtu skušala objeti noge, dotaknil njene glave, ne piše v nobe-
nem evangeliju. Prav nasprotno namreč, da se je On ni dotaknil, se
da celo skoraj domnevati iz njih; kajti On ji pravi, naj se Ga ne dotika.
Zakaj če naj se Ga ona ne dotika, se najbrž tudi On nje ni dotaknil.
Vendar o tem nočem mnogo disputirati, ali se je je dotaknil ali ne.
Da se Ga je ona dotaknila, sicer pač verjamem, čeravno ji je On rekel:
Ne dotikaj se me!, potem ko je ona iz svete vnete ljubezni in veselja
padla okrog Njegovih nog, da bi jih božala in poljubljala. Kajti ni ji
bilo s tem toliko prepovedano zgolj dotakniti se, kolikor vztrajanje s
tem ali pri takšnem dotikanju in objemanju nog.«
Zatem navaja dva cerkvena očeta: Avgustina, ki besede »ne dotikaj
se me« tolmači takole: »Kaj je to ’ne dotikaj se me! nisem se še dvignil
k očetu’? Tako kot me vidiš, misliš, da sem samo človek, ne veš pa še,
da sem enak Očetu. Ne dotikaj se me takšnega! Ne veruj samo v člo-
veka! temveč spoznaj Besedo enako Rodniku. Kaj torej je: Ne dotikaj
se me? ne veruj? Česa ne veruj? Da sem samo to, kar vidiš. Pristopil
bom k očetu: tedaj pa se dotakni.« Francisci navaja mesto v latinščini
iz homilije 155 o zmernosti, da Avgustin zadene »zadnji smoter, ven-
dar pa ne tistega pravega pomena besed ’Ne dotikaj se me!’« Bližji mu
je, pravi, Justin, ki besede razume »v smislu, kot se reče: Ti Me ne smeš
spremljati tako, da bi bila vselej zraven pri Meni in vodila življenje na
127
grehe ljudi nedolžen umrl tudi Ta, ki nam je spet prinesel odrešenje.
Nad takšnim odgovorom je kraljica osupnila, isto uro preklicala
sodbo, se nagnila h klemenci ali milosti in mehkosrčnosti ter poslala
princa Karla k svojemu soprogu.«
(Preživetje bodočega Karla II. je imelo potem vpliv na zgodovino
Ogrske: njegov sin Karel Martel je bil pretendent na ogrski prestol,
vnuk Karel pa Anžuvinec na ogrskem prestolu.)
4
V nasprotju z realnostjo zgodovine pa je prej navedena legenda
samo »napačna govorica«, kar potem Francisci dokazuje s teološkimi
argumenti: Najprej z navezavo na opis iz evangelija po Janezu (Jn
20:14-18): To, »da naj bi se bil Gospod, ko Mu je sv. Marija Magdale-
na na vrtu skušala objeti noge, dotaknil njene glave, ne piše v nobe-
nem evangeliju. Prav nasprotno namreč, da se je On ni dotaknil, se
da celo skoraj domnevati iz njih; kajti On ji pravi, naj se Ga ne dotika.
Zakaj če naj se Ga ona ne dotika, se najbrž tudi On nje ni dotaknil.
Vendar o tem nočem mnogo disputirati, ali se je je dotaknil ali ne.
Da se Ga je ona dotaknila, sicer pač verjamem, čeravno ji je On rekel:
Ne dotikaj se me!, potem ko je ona iz svete vnete ljubezni in veselja
padla okrog Njegovih nog, da bi jih božala in poljubljala. Kajti ni ji
bilo s tem toliko prepovedano zgolj dotakniti se, kolikor vztrajanje s
tem ali pri takšnem dotikanju in objemanju nog.«
Zatem navaja dva cerkvena očeta: Avgustina, ki besede »ne dotikaj
se me« tolmači takole: »Kaj je to ’ne dotikaj se me! nisem se še dvignil
k očetu’? Tako kot me vidiš, misliš, da sem samo človek, ne veš pa še,
da sem enak Očetu. Ne dotikaj se me takšnega! Ne veruj samo v člo-
veka! temveč spoznaj Besedo enako Rodniku. Kaj torej je: Ne dotikaj
se me? ne veruj? Česa ne veruj? Da sem samo to, kar vidiš. Pristopil
bom k očetu: tedaj pa se dotakni.« Francisci navaja mesto v latinščini
iz homilije 155 o zmernosti, da Avgustin zadene »zadnji smoter, ven-
dar pa ne tistega pravega pomena besed ’Ne dotikaj se me!’« Bližji mu
je, pravi, Justin, ki besede razume »v smislu, kot se reče: Ti Me ne smeš
spremljati tako, da bi bila vselej zraven pri Meni in vodila življenje na
127
