Page 136 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 136
[TUDIJSKI VE^ERI
črkami] često nastopa kot epitheton (ali pridano ime ali pridevek) ne
le kake Marije, temveč tudi drugih žensk, in pomeni tisto, ki spleta lase
ali s kodrastimi lasmi; ali, kakor navadno rečemo, spletična ali lasulja-
rica. Zakaj besedni koren ali deblo [te besede] pomeni pri talmudistih
in rabinih toliko kot navijati, vpletati (plesti), vrteti ali zvijati in navi-
jati lase kot kako vrv. Potemtakem je bila Magdala, ali, če govorimo
z grško terminatio (ali končnico) Magdalene takšna ženska, ki je bila
navajena lase krasiti in jih krasotno spletati ter ženam za njihov lišp
narediti lasuljo (ali tour, torej lasni vložek) in jim to prodati itn. Pri
starih Judih, posebno v časih Gospoda Kristusa, so bili umetni lasje
ali lasulje zelo v rabi; tako so si tedaj plemiške mladenke in žene kra-
sile glavo in čelo, kot mnogokje pričujejo talmudisti. Tako zdaj razu-
memo, da je bila ta Marija takšna spletična, lasuljarica ali izdelovalka
lasnih vložkov, ki je judovskim ženskam narejala venec ali vstavek las
ali kodre in so jo zato imenovali Magdala, Marija Lasuljarica; kajti vse-
lej je imela prip ravljene dobro oprane kodre, ki so bili odlično nare-
jeni z dragocenim i olji in lepo dišečim praškom. Zato je čisto verjetno,
da je ta Marija, ko se je namerila Gospodu, ko je ta hotel sesti k mizi,
umiti po deželnem običaju in šegi svojega ljudstva noge, uporabila
namesto vode funt mazila iz dragocene narde (ali pa dragoceno nar-
dino vodo) in namesto otirače ali brisače takšne blagodišeče lasne
kodre, ki so bili sicer namenjeni za prodajo in žensko okrasje; oboje
v čast Gospodu Kristusu. Poleg tega je imela ta skurbana ženska (Luka
7) pri tem še neki drug cilj, s tem da je Gospodu s solzami močila
noge in jih brisala s takimi ponarejenimi lasmi, kakršne je imela na
glavi tudi sama skupaj z drugim nakitom, ki ga navadno nosijo kur-
be. Zakaj ženščine, in sicer zlasti nečistnice, so posvečale največ skrbi
okrasu glave. Ker pa je ta zdaj delala resno pokoro, za to ni več skrbe-
la in je obenem s tem, ko je odvrgla ves nakit, svoje najdragocenejše
lase, na katere si je doslej toliko domišljala in se z njimi trudila, da bi
ugajala svojim hotnikom, zdaj hotela uporabiti za najponižnejšo
službo (ali opravilo); in to je pri njej Gospod tudi pohvalil.
Tu bi lahko kdo ugovarjal: Ko bi ime Magdalena ne bilo lastno ime
ali rodovno (deželno ali krajevno) ime, bi ga evangelist pač raztolma-
čil in podal s kako tako grško besedo, ki pomeni lasuljarico ali sple-
tično in ne bi ohranil za to besede iz kaldejske govorice. A na to se da
134
črkami] često nastopa kot epitheton (ali pridano ime ali pridevek) ne
le kake Marije, temveč tudi drugih žensk, in pomeni tisto, ki spleta lase
ali s kodrastimi lasmi; ali, kakor navadno rečemo, spletična ali lasulja-
rica. Zakaj besedni koren ali deblo [te besede] pomeni pri talmudistih
in rabinih toliko kot navijati, vpletati (plesti), vrteti ali zvijati in navi-
jati lase kot kako vrv. Potemtakem je bila Magdala, ali, če govorimo
z grško terminatio (ali končnico) Magdalene takšna ženska, ki je bila
navajena lase krasiti in jih krasotno spletati ter ženam za njihov lišp
narediti lasuljo (ali tour, torej lasni vložek) in jim to prodati itn. Pri
starih Judih, posebno v časih Gospoda Kristusa, so bili umetni lasje
ali lasulje zelo v rabi; tako so si tedaj plemiške mladenke in žene kra-
sile glavo in čelo, kot mnogokje pričujejo talmudisti. Tako zdaj razu-
memo, da je bila ta Marija takšna spletična, lasuljarica ali izdelovalka
lasnih vložkov, ki je judovskim ženskam narejala venec ali vstavek las
ali kodre in so jo zato imenovali Magdala, Marija Lasuljarica; kajti vse-
lej je imela prip ravljene dobro oprane kodre, ki so bili odlično nare-
jeni z dragocenim i olji in lepo dišečim praškom. Zato je čisto verjetno,
da je ta Marija, ko se je namerila Gospodu, ko je ta hotel sesti k mizi,
umiti po deželnem običaju in šegi svojega ljudstva noge, uporabila
namesto vode funt mazila iz dragocene narde (ali pa dragoceno nar-
dino vodo) in namesto otirače ali brisače takšne blagodišeče lasne
kodre, ki so bili sicer namenjeni za prodajo in žensko okrasje; oboje
v čast Gospodu Kristusu. Poleg tega je imela ta skurbana ženska (Luka
7) pri tem še neki drug cilj, s tem da je Gospodu s solzami močila
noge in jih brisala s takimi ponarejenimi lasmi, kakršne je imela na
glavi tudi sama skupaj z drugim nakitom, ki ga navadno nosijo kur-
be. Zakaj ženščine, in sicer zlasti nečistnice, so posvečale največ skrbi
okrasu glave. Ker pa je ta zdaj delala resno pokoro, za to ni več skrbe-
la in je obenem s tem, ko je odvrgla ves nakit, svoje najdragocenejše
lase, na katere si je doslej toliko domišljala in se z njimi trudila, da bi
ugajala svojim hotnikom, zdaj hotela uporabiti za najponižnejšo
službo (ali opravilo); in to je pri njej Gospod tudi pohvalil.
Tu bi lahko kdo ugovarjal: Ko bi ime Magdalena ne bilo lastno ime
ali rodovno (deželno ali krajevno) ime, bi ga evangelist pač raztolma-
čil in podal s kako tako grško besedo, ki pomeni lasuljarico ali sple-
tično in ne bi ohranil za to besede iz kaldejske govorice. A na to se da
134
