Page 132 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 132
[TUDIJSKI VE^ERI
ni učitelji je nimajo za tisto Marijo, ki je bila Lazarjeva sestra, in tudi
ne za tisto razvpito grešnico, ki jo je Simon Farizej od prej poznal kot
lahkomiselno ženščino.
O tem bom sploh (ne na škodo kakšne religije – pa saj to tudi ne
zadeva točk religije) na kratko preletel najodličnejša mnenja o tem,
pač v zvezi z jamo S. Baume, bralcu pa postregel s kratkim vmesnim
diskurzom, zatem pa bom brez gotove odločitve vsakomur prepustil,
kako bo sodil o tem.«
Bilibaldus Pirckheimerus, mož, čigar redka eruditio še vedno živi
v človeškem spominu z veliko posmrtno častjo in slavo, potem ko so
njegove kosti že zdavnaj strohnele, nam pripoveduje, da se je sicer v
začetku preteklega stoletja ostro in vneto disputiralo vprašanje Koliko
žensk je mazililo Gospoda?, pri čemer so nekateri trdili, da so bile štiri,
drugi tri, še drugi pa, da ena sama ženska; pri tem so potem tiste, ki
so ugovarjali temu, da bi bila Marija Magdalena tista grešnica, ki se
omenja pri Luki v 7. poglavju, imeli za krivoverce. Nasprotno pa so si
bile vse stranke v sporu vendarle enotne v tem, da je bila Marija, ki je
v trgu (ali gradu) Betanija Gospodu Kristusu mazilila noge (Janez,
12.), nazivana z vzdevkom Magdalena. In s tem učenim možem se
strinja odličen evangeličanski theologus, ki je še živ.
Če pa to razume prejšnje in sedanje stoletje, bi se seveda utegnila
s tem uskladiti večina glasov, vendar seveda ne kar vsi. Zakaj kakor
od nekdaj v starih cerkvah glasovi o tem niso bili soglasni, tako tudi
dandanes v tem ne odzvanjajo v enakoglasju.
Origenes smatra, da je bil Gospod maziljen trikrat, in tudi od treh
različnih žensk: prva je bila ženska, ki je bila grešnica, vendar ni na-
vedena z imenom, in je bivala v Galileji; zgodilo se je to v hiši Simona
Farizeja, in sicer dolgo pred Gospodovim trpljenjem; zatem drugič je
bila to Marija, sestra Lazarja in Marte, šest dni pred veliko nočjo; in
končno, tretjič, je to bila ženska neznanega imena dva dni pred veliko
nočjo v Betaniji, v hiši Simona Upornika. V tej stvari sta na njegovi
strani tudi Theophylactus in Euthymius.
Kot meni Chrysostomus, sta opravili maziljenje le dve ženski, od
teh ena je bila neimenovana grešnica, druga pa Marija, Lazarjeva se-
stra. Tudi Hieronymus hoče vedeti le za dve; saj pač tiste, ki mu je
mazilila glavo, pa le ne šteje tudi še za tisto, ki mu je mazilila noge…
130
ni učitelji je nimajo za tisto Marijo, ki je bila Lazarjeva sestra, in tudi
ne za tisto razvpito grešnico, ki jo je Simon Farizej od prej poznal kot
lahkomiselno ženščino.
O tem bom sploh (ne na škodo kakšne religije – pa saj to tudi ne
zadeva točk religije) na kratko preletel najodličnejša mnenja o tem,
pač v zvezi z jamo S. Baume, bralcu pa postregel s kratkim vmesnim
diskurzom, zatem pa bom brez gotove odločitve vsakomur prepustil,
kako bo sodil o tem.«
Bilibaldus Pirckheimerus, mož, čigar redka eruditio še vedno živi
v človeškem spominu z veliko posmrtno častjo in slavo, potem ko so
njegove kosti že zdavnaj strohnele, nam pripoveduje, da se je sicer v
začetku preteklega stoletja ostro in vneto disputiralo vprašanje Koliko
žensk je mazililo Gospoda?, pri čemer so nekateri trdili, da so bile štiri,
drugi tri, še drugi pa, da ena sama ženska; pri tem so potem tiste, ki
so ugovarjali temu, da bi bila Marija Magdalena tista grešnica, ki se
omenja pri Luki v 7. poglavju, imeli za krivoverce. Nasprotno pa so si
bile vse stranke v sporu vendarle enotne v tem, da je bila Marija, ki je
v trgu (ali gradu) Betanija Gospodu Kristusu mazilila noge (Janez,
12.), nazivana z vzdevkom Magdalena. In s tem učenim možem se
strinja odličen evangeličanski theologus, ki je še živ.
Če pa to razume prejšnje in sedanje stoletje, bi se seveda utegnila
s tem uskladiti večina glasov, vendar seveda ne kar vsi. Zakaj kakor
od nekdaj v starih cerkvah glasovi o tem niso bili soglasni, tako tudi
dandanes v tem ne odzvanjajo v enakoglasju.
Origenes smatra, da je bil Gospod maziljen trikrat, in tudi od treh
različnih žensk: prva je bila ženska, ki je bila grešnica, vendar ni na-
vedena z imenom, in je bivala v Galileji; zgodilo se je to v hiši Simona
Farizeja, in sicer dolgo pred Gospodovim trpljenjem; zatem drugič je
bila to Marija, sestra Lazarja in Marte, šest dni pred veliko nočjo; in
končno, tretjič, je to bila ženska neznanega imena dva dni pred veliko
nočjo v Betaniji, v hiši Simona Upornika. V tej stvari sta na njegovi
strani tudi Theophylactus in Euthymius.
Kot meni Chrysostomus, sta opravili maziljenje le dve ženski, od
teh ena je bila neimenovana grešnica, druga pa Marija, Lazarjeva se-
stra. Tudi Hieronymus hoče vedeti le za dve; saj pač tiste, ki mu je
mazilila glavo, pa le ne šteje tudi še za tisto, ki mu je mazilila noge…
130
