Page 134 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 134
[TUDIJSKI VE^ERI
maziljenja pripisati eni osebi, temveč ga je utrdila in se od njega ni
hotela umakniti. In tako se je potem zanj boril tudi zelo sloveči kar-
dinal Baronius.«
7
»Med novimi pisci je o tem prav tako malo čutiti kako vsesplošno
soglasnost, zlasti med theologis protestantov. Večina evangeličanov
je doslej ostala pri starem mnenju okcidentalne cerkve in ga ni hote-
la tako natanko preiskovati, zato se tako v pridigah kot v molitvenikih
evangeličanov še prav pogosto navaja Marija Magdalena po zgledu sv.
Avgustina kot vzor spokorne grešnice.
Med učenjaki pa jih ni malo zavrglo to, da bi bila z grešnico, ki je
Gospodu z lasmi osušila noge, razumljena Marija Magdalena ali pa
tudi Lazarjeva sestra Marija, in so v tem dali prav grškim cerkvenim
očetom, med njimi Theophylactusu, in delu drugih latinskih učiteljev,
da grešnica ni bila niti Lazarjeva sestra, niti Marija Magdalena.
Reformirani znameniti [teolog] Joh. Gerardus Vossius se pomak-
ne malo bliže, čeprav ne docela, na stran Baroniusa, ko postavi, da je
z grešnico, ki je Gospodu mazilila noge in jih osušila z lasmi, treba
razumeti Lazarjevo sestro Marijo. Ker potem med mnogimi drugimi
dokazi navaja tudi tega, da kolikor bi Gospodove noge mazililo njih
več in ne le ena, bi evangelist Janez ne imenoval samo le-te Marija;
zakaj če bi jih to delalo več, bi s tem [imenom] Marija, Lazarjeva sestra,
ne bila zadosti razlikovana od drugih, prihaja torej na mnenje sv.
Ambrozija, da je ta Marija lahko spočetka pač bila zelo grešna in
lahkomiselna, potem pa se je spreobrnila in ravnala spokorno.
Vendar pa noče niti Baroniusu niti nekaterim protestantom, ki se
v tem strinjajo z Baroniusom, pritrditi v tem, da bi to bila Marija
Magdalena, in je bil mnenja, da je Baronius tako sodil samo zato, ker
je bila Marija Magdalena zraven med ženami, ki so prišle mazilit
Kristusovo truplo; a samo to je prešibko. Jaz pa ne dvomim, da je
Baronius skupaj z vsemi, ki se mu v tem pridružujejo, hkrati gledal
tudi na to, da je bilo iz Marije Magdalene izgnanih sedem hudičev; iz
tega domnevajo, da se je morala Magdalena takšne obsedenosti na-
132
maziljenja pripisati eni osebi, temveč ga je utrdila in se od njega ni
hotela umakniti. In tako se je potem zanj boril tudi zelo sloveči kar-
dinal Baronius.«
7
»Med novimi pisci je o tem prav tako malo čutiti kako vsesplošno
soglasnost, zlasti med theologis protestantov. Večina evangeličanov
je doslej ostala pri starem mnenju okcidentalne cerkve in ga ni hote-
la tako natanko preiskovati, zato se tako v pridigah kot v molitvenikih
evangeličanov še prav pogosto navaja Marija Magdalena po zgledu sv.
Avgustina kot vzor spokorne grešnice.
Med učenjaki pa jih ni malo zavrglo to, da bi bila z grešnico, ki je
Gospodu z lasmi osušila noge, razumljena Marija Magdalena ali pa
tudi Lazarjeva sestra Marija, in so v tem dali prav grškim cerkvenim
očetom, med njimi Theophylactusu, in delu drugih latinskih učiteljev,
da grešnica ni bila niti Lazarjeva sestra, niti Marija Magdalena.
Reformirani znameniti [teolog] Joh. Gerardus Vossius se pomak-
ne malo bliže, čeprav ne docela, na stran Baroniusa, ko postavi, da je
z grešnico, ki je Gospodu mazilila noge in jih osušila z lasmi, treba
razumeti Lazarjevo sestro Marijo. Ker potem med mnogimi drugimi
dokazi navaja tudi tega, da kolikor bi Gospodove noge mazililo njih
več in ne le ena, bi evangelist Janez ne imenoval samo le-te Marija;
zakaj če bi jih to delalo več, bi s tem [imenom] Marija, Lazarjeva sestra,
ne bila zadosti razlikovana od drugih, prihaja torej na mnenje sv.
Ambrozija, da je ta Marija lahko spočetka pač bila zelo grešna in
lahkomiselna, potem pa se je spreobrnila in ravnala spokorno.
Vendar pa noče niti Baroniusu niti nekaterim protestantom, ki se
v tem strinjajo z Baroniusom, pritrditi v tem, da bi to bila Marija
Magdalena, in je bil mnenja, da je Baronius tako sodil samo zato, ker
je bila Marija Magdalena zraven med ženami, ki so prišle mazilit
Kristusovo truplo; a samo to je prešibko. Jaz pa ne dvomim, da je
Baronius skupaj z vsemi, ki se mu v tem pridružujejo, hkrati gledal
tudi na to, da je bilo iz Marije Magdalene izgnanih sedem hudičev; iz
tega domnevajo, da se je morala Magdalena takšne obsedenosti na-
132
