Page 138 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 138
[TUDIJSKI VE^ERI
kurtizani; potem pa, ko je iz nje izletelo teh sedem hudičev, bi ji bilo
krašenje las pač odveč in bi se bila podala na bolj pohvalno in spod-
budno delo: Zato so ji morali prilepiti ime Magdalena po njenem
rojstnem kraju Magdala.
A tudi če bi jim mogli te pomisleke še morda vzeti, pa začno ven-
darle s še drugimi, mnogo močnejšimi ugovori in vprašujejo: Ker je,
potem ko so se iz nje umaknili zli duhovi, ves čas sledila Gospodu in
njegovim učencem, jim služila in stregla, je mar imela čas še naprej
narejati takšno gizdavost, namreč ženske lasulje? In če ne; kako naj bi
potem še enkrat tik pred veliko nočjo z napudranimi tujimi lasmi su-
šila Gospodove noge? Zraven pa sveto pismo jasno pravi, da je velika
grešnica s svojimi lasmi (ne s tujimi) Gospodu posušila noge, in to je
naredila tudi Lazarjeva sestra, vendar na drugem kraju in ob drugem
času.
Takole pravijo: Saga, da je bila ta Marija Magdalena velika grešni-
ca, ima podlago le v človeških mislih, ne pa v Božjem pismu; in take
zmotne misli so pri nekaterih starih nastale samo iz tega, da je Go
spod izgnal iz Marije Magdalene 7 hudičev; iz tega so domnevali, da
je morala biti poprej lahkomiselna, nečastna, pregrešna ženska, v
kateri so na veliko tičali grehi in nečistost. Ta domneva pa se je potem
sčasoma spremenila v dogmo, proti kateri ni ugovora. Obsedenost pa
ni niti znak, ki bi kazal na storjeno grobo napačno ravnanje, kajti
včasih so pač tudi majhni nedolžni otroci obsedeni; razvpita grešnica
je bila sicer duhovno obsedena, Marija Magdalena pa samo telesno,
če sledimo črki; sveto pismo sploh ne omenja imena nečistne ženske;
zato je velika predrznost, če ga raziskuješ ali ji ga pritikaš in razglašaš
sv. Marijo Magdaleno po svetu za tako veliko nečistnico, kaj takega
pa o njej niti najmanj ne more biti dokazano iz svetega pisma; temveč
prej nasprotno, namreč da je bila tista grešnica neka čisto druga
ženska. Kajti ta grešnica je bila zaradi svoje lahkomiselnosti na slabem
glasu po vsem mestu in znana po nečastnosti; po tem jo je tudi farizej
natanko poznal; tako bi se pač tudi po vsem mestu vedelo, da je Gos-
pod iz nje izgnal 7 hudičev, ko bi ji bilo ime Marija Magdalena; in
tako bi farizej pač ne menil, da je Gospod ne pozna in ne ve, kdo ona
je. Tega pač ne bi bil rekel in se tudi ne bi bil čudil, da je Gospod ni
pognal od sebe, kolikor bi jo on (farizej) imel za Marijo Magdaleno:
136
kurtizani; potem pa, ko je iz nje izletelo teh sedem hudičev, bi ji bilo
krašenje las pač odveč in bi se bila podala na bolj pohvalno in spod-
budno delo: Zato so ji morali prilepiti ime Magdalena po njenem
rojstnem kraju Magdala.
A tudi če bi jim mogli te pomisleke še morda vzeti, pa začno ven-
darle s še drugimi, mnogo močnejšimi ugovori in vprašujejo: Ker je,
potem ko so se iz nje umaknili zli duhovi, ves čas sledila Gospodu in
njegovim učencem, jim služila in stregla, je mar imela čas še naprej
narejati takšno gizdavost, namreč ženske lasulje? In če ne; kako naj bi
potem še enkrat tik pred veliko nočjo z napudranimi tujimi lasmi su-
šila Gospodove noge? Zraven pa sveto pismo jasno pravi, da je velika
grešnica s svojimi lasmi (ne s tujimi) Gospodu posušila noge, in to je
naredila tudi Lazarjeva sestra, vendar na drugem kraju in ob drugem
času.
Takole pravijo: Saga, da je bila ta Marija Magdalena velika grešni-
ca, ima podlago le v človeških mislih, ne pa v Božjem pismu; in take
zmotne misli so pri nekaterih starih nastale samo iz tega, da je Go
spod izgnal iz Marije Magdalene 7 hudičev; iz tega so domnevali, da
je morala biti poprej lahkomiselna, nečastna, pregrešna ženska, v
kateri so na veliko tičali grehi in nečistost. Ta domneva pa se je potem
sčasoma spremenila v dogmo, proti kateri ni ugovora. Obsedenost pa
ni niti znak, ki bi kazal na storjeno grobo napačno ravnanje, kajti
včasih so pač tudi majhni nedolžni otroci obsedeni; razvpita grešnica
je bila sicer duhovno obsedena, Marija Magdalena pa samo telesno,
če sledimo črki; sveto pismo sploh ne omenja imena nečistne ženske;
zato je velika predrznost, če ga raziskuješ ali ji ga pritikaš in razglašaš
sv. Marijo Magdaleno po svetu za tako veliko nečistnico, kaj takega
pa o njej niti najmanj ne more biti dokazano iz svetega pisma; temveč
prej nasprotno, namreč da je bila tista grešnica neka čisto druga
ženska. Kajti ta grešnica je bila zaradi svoje lahkomiselnosti na slabem
glasu po vsem mestu in znana po nečastnosti; po tem jo je tudi farizej
natanko poznal; tako bi se pač tudi po vsem mestu vedelo, da je Gos-
pod iz nje izgnal 7 hudičev, ko bi ji bilo ime Marija Magdalena; in
tako bi farizej pač ne menil, da je Gospod ne pozna in ne ve, kdo ona
je. Tega pač ne bi bil rekel in se tudi ne bi bil čudil, da je Gospod ni
pognal od sebe, kolikor bi jo on (farizej) imel za Marijo Magdaleno:
136
