Page 139 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 139
BO@IDAR DEBENJAK
kajti potem bi mu tudi ne moglo biti skrito, da je Gospod le-to osvo-
bodil mnogih zlih duhov. Povrh pa bi pač takšni hotniki ne bili pri
polni zavesti, ki bi se šli courtoisie ali ljubljenje z žensko, ki jo obseda
toliko hudičev; a sveto pismo zadosti pričuje, da Marija Magdalena
ni bila obsedena duhovno, kot so hoteli trditi, temveč telesno; če ne,
bi tudi sicer sveto pismo o tistem, kateremu je Gospod dejal Pojdi in
ne greši več!, reklo, da je bil obseden. Zato lahkomiselna ženska ni
mogla biti Marija Magdalena. Nadalje opažamo, da se lahkomiselni-
ca ni mogla prej spreobrniti od svojega grešnega življen ja, dokler se
ni odločila iti h Kristusu; ta ji je greh odpustil. Vrh tega Lazarjevi
sestri nikjer ni pripisano Magdalenino ime ali njena obsedenost in
tudi Magdaleni nikjer maziljenje nog in osušitev z lasmi; tudi Lazar-
jeva sestra je opisana tako, da je k njej prišlo mnogo častitih Judov
potožit o trpljenju; takšn čast bi kaj težko izkazovali kaki javni po
vsem mestu razvpiti vlačugi.
Na koncu torej sklenejo, tako kot že Theophylactus, Basilius in
nekateri drugi, da se ne smeš v tem zanašati na svoje lastne misli in
imeti za grešnico ne Magdalene ne Marije iz Betanije, temveč moraš
imeti vsako od teh treh za posebno osebo.
To je torej troje mnenj, ki še dandanes vladajo med učenjaki, pa
čeprav je tisto prvo, da je namreč grešnica bila Magdalena, zakore
ninjeno najdlje in najgloblje in potemtakem tudi še vztraja pri večini
ljudi v vseh krščanskih religijah.«
10
To vprašanje torej ostaja odprto. »Ker pa obenem s tem postaja
negotova tudi postavka, ali je Marija Magdalena prišla v Francijo ter
bila Lazarjeva sestra in zraven velika grešnica, in to ni prav preveč go-
tovo, me skrbi, da bi utegnilo to s seboj potegniti v negotovost tudi, ali
je v jami de la saincte Baume živela Marija Magdalena, ne pa da se je v
času poganskega preganjanja tam zadrževala morda kaka druga po-
božna in sveta oseba, katere ime se je sčasoma pozabilo? Po njeni smrti
so morda spričo tega, da je hrib poraščen s sivko in vsakovrstnimi
cvetlicami, prišli na misel, da si je morala tam izbrati bivališče Marija
137
kajti potem bi mu tudi ne moglo biti skrito, da je Gospod le-to osvo-
bodil mnogih zlih duhov. Povrh pa bi pač takšni hotniki ne bili pri
polni zavesti, ki bi se šli courtoisie ali ljubljenje z žensko, ki jo obseda
toliko hudičev; a sveto pismo zadosti pričuje, da Marija Magdalena
ni bila obsedena duhovno, kot so hoteli trditi, temveč telesno; če ne,
bi tudi sicer sveto pismo o tistem, kateremu je Gospod dejal Pojdi in
ne greši več!, reklo, da je bil obseden. Zato lahkomiselna ženska ni
mogla biti Marija Magdalena. Nadalje opažamo, da se lahkomiselni-
ca ni mogla prej spreobrniti od svojega grešnega življen ja, dokler se
ni odločila iti h Kristusu; ta ji je greh odpustil. Vrh tega Lazarjevi
sestri nikjer ni pripisano Magdalenino ime ali njena obsedenost in
tudi Magdaleni nikjer maziljenje nog in osušitev z lasmi; tudi Lazar-
jeva sestra je opisana tako, da je k njej prišlo mnogo častitih Judov
potožit o trpljenju; takšn čast bi kaj težko izkazovali kaki javni po
vsem mestu razvpiti vlačugi.
Na koncu torej sklenejo, tako kot že Theophylactus, Basilius in
nekateri drugi, da se ne smeš v tem zanašati na svoje lastne misli in
imeti za grešnico ne Magdalene ne Marije iz Betanije, temveč moraš
imeti vsako od teh treh za posebno osebo.
To je torej troje mnenj, ki še dandanes vladajo med učenjaki, pa
čeprav je tisto prvo, da je namreč grešnica bila Magdalena, zakore
ninjeno najdlje in najgloblje in potemtakem tudi še vztraja pri večini
ljudi v vseh krščanskih religijah.«
10
To vprašanje torej ostaja odprto. »Ker pa obenem s tem postaja
negotova tudi postavka, ali je Marija Magdalena prišla v Francijo ter
bila Lazarjeva sestra in zraven velika grešnica, in to ni prav preveč go-
tovo, me skrbi, da bi utegnilo to s seboj potegniti v negotovost tudi, ali
je v jami de la saincte Baume živela Marija Magdalena, ne pa da se je v
času poganskega preganjanja tam zadrževala morda kaka druga po-
božna in sveta oseba, katere ime se je sčasoma pozabilo? Po njeni smrti
so morda spričo tega, da je hrib poraščen s sivko in vsakovrstnimi
cvetlicami, prišli na misel, da si je morala tam izbrati bivališče Marija
137
