Page 140 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 140
[TUDIJSKI VE^ERI
Magdalena. V tem primeru bi si bilo tako želeti več gotovosti, kot pa je
lahko dobimo iz globokega molčanja starih cerkvenih očetov o tem.
Da je Marija, Lazarjeva sestra, prišla s svojim bratom in drugimi
krščanskimi tovariši v Francijo, ni neverjetno; a s tem še nimamo
nobene nespodbitnosti, da je to ena oseba z Marijo Magdaleno; in
dokler to še stoji zunaj meja gotovosti, ostaja po mojem naivnem
prepričanju v dvomu tudi to, ali ni morda rajši kaka druga Bogu
vdana oseba in ne sv. Marija Magdalena imela svoje pobožno bivališče
v jami? In kolikor sploh je bila morda Magdalena ta Marija, Lazarje-
va sestra, bi bil potreben še nadaljnji in jasnejši dokaz, da je ona bila
tista velika grešnica.
Če pa bi se to, da je Marija Magdalena in Lazarjeva sestra eno in
isto, dalo neomajno in brezdvomno narediti le z gotovo listino, na-
mreč s pričevanjem tako starega cerkvenega pisca, ki je živel v apo-
stolskih časih; se pa jama pri S. Baume, tudi če ona ni bila velika
grešnica, vendar ne podaja slabo za njeno Bogu predano prebivanje.
Zakaj ker se je Marija v Betaniji, kot se zdi, rada ukvarjala s pri
pravljanjem dišeče nardine vodice, in kar je iz tega potegnila, je sicer
prodala ali pa tudi kot premožna žlahtna gospa izdestilirala za svojo
osvežitev in za poživitev bližnjega; tako bi ne bilo neumestno do
mnevati, da je ta sveta ženska posebej to jamo izbrala za svoje prebi
vanje tudi zato, ker tam okrog rada in na gosto raste sivka in bi ji bila
za destiliranje lepo dišeče vodice zelo ugodno in priročno v bližini; to
sivkovo vodico bi potem lahko pretopila v denar in od tega dala reve-
žem ali pa tudi s samo vodico pomagala bolnikom.«
In zaključuje: »Vendar pa se mi zdi, da je bolj gotovo, da je sv.
Servulus nekaj časa živel na Kranjskem, v jami pri Socerbu, kot pa da
je sv. Marija Magdalena in ne morda kaka druga za pokoro vneta
kristjanka živela v francoski jami S. Baume; kajti rojstni kraj in kraj
mučeništva onega svetega mučenca, mesto Trst, ki ne leži prav daleč
od tam, dela to zelo verjetno, tudi zastran njegove osebe ni nihče
dvomil; a zedinjenje Marije Magdalene z veliko grešnico spodbija
mnogo pomislekov (čeravno to verjamejo tako mnogi evangeličani
kot rimsko-katoličani brez kršitve vesti). Zato naj bi Kranjci, tako
domnevam, raritete in znamenitosti te jame, kar zadeva to zaneslji-
vost, ne menjali s tisto jame S. Baume v Provençe.«
138
Magdalena. V tem primeru bi si bilo tako želeti več gotovosti, kot pa je
lahko dobimo iz globokega molčanja starih cerkvenih očetov o tem.
Da je Marija, Lazarjeva sestra, prišla s svojim bratom in drugimi
krščanskimi tovariši v Francijo, ni neverjetno; a s tem še nimamo
nobene nespodbitnosti, da je to ena oseba z Marijo Magdaleno; in
dokler to še stoji zunaj meja gotovosti, ostaja po mojem naivnem
prepričanju v dvomu tudi to, ali ni morda rajši kaka druga Bogu
vdana oseba in ne sv. Marija Magdalena imela svoje pobožno bivališče
v jami? In kolikor sploh je bila morda Magdalena ta Marija, Lazarje-
va sestra, bi bil potreben še nadaljnji in jasnejši dokaz, da je ona bila
tista velika grešnica.
Če pa bi se to, da je Marija Magdalena in Lazarjeva sestra eno in
isto, dalo neomajno in brezdvomno narediti le z gotovo listino, na-
mreč s pričevanjem tako starega cerkvenega pisca, ki je živel v apo-
stolskih časih; se pa jama pri S. Baume, tudi če ona ni bila velika
grešnica, vendar ne podaja slabo za njeno Bogu predano prebivanje.
Zakaj ker se je Marija v Betaniji, kot se zdi, rada ukvarjala s pri
pravljanjem dišeče nardine vodice, in kar je iz tega potegnila, je sicer
prodala ali pa tudi kot premožna žlahtna gospa izdestilirala za svojo
osvežitev in za poživitev bližnjega; tako bi ne bilo neumestno do
mnevati, da je ta sveta ženska posebej to jamo izbrala za svoje prebi
vanje tudi zato, ker tam okrog rada in na gosto raste sivka in bi ji bila
za destiliranje lepo dišeče vodice zelo ugodno in priročno v bližini; to
sivkovo vodico bi potem lahko pretopila v denar in od tega dala reve-
žem ali pa tudi s samo vodico pomagala bolnikom.«
In zaključuje: »Vendar pa se mi zdi, da je bolj gotovo, da je sv.
Servulus nekaj časa živel na Kranjskem, v jami pri Socerbu, kot pa da
je sv. Marija Magdalena in ne morda kaka druga za pokoro vneta
kristjanka živela v francoski jami S. Baume; kajti rojstni kraj in kraj
mučeništva onega svetega mučenca, mesto Trst, ki ne leži prav daleč
od tam, dela to zelo verjetno, tudi zastran njegove osebe ni nihče
dvomil; a zedinjenje Marije Magdalene z veliko grešnico spodbija
mnogo pomislekov (čeravno to verjamejo tako mnogi evangeličani
kot rimsko-katoličani brez kršitve vesti). Zato naj bi Kranjci, tako
domnevam, raritete in znamenitosti te jame, kar zadeva to zaneslji-
vost, ne menjali s tisto jame S. Baume v Provençe.«
138
