Page 143 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 143
MARKO KER[EVAN
samostojne slovenske države posvetitev slovesno ponovili). Pri tem
seveda ne gre pozabiti, da je Marija že dolgo tudi Velika mati Avstrije,
pa Kraljica Hrvatov, Madžarov, Portugalcev, da ne govorimo o Poljakih,
kjer so jo za kraljico Poljske hoteli nekateri (sicer neuspešno) razglasi-
ti celo v parlamentu. Vsi poznamo, kaj pomeni Madonna pri Italijanih
ali Nuestra Señora pri Špancih, saj je celo Engels leta 1874 po srečanju s
španskimi anarhisti in socialisti zapisal, da so strašno bojeviti ateisti,
da pa je zanje »verovati v Devico Marijo nekaj povsem drugega, vanjo
mora verovati vsak pošten (španski) socialist«.2
Da Marijino čaščenje ni (bilo) le nekaj uradno cerkvenega, ampak
hkrati zelo ljudsko slovenskega, pričajo visoke številke, deset in deset
tisoči romarjev v Marjinih središčih od Trubarja do danes. Trubar
sam govori o več tisoč ljudeh, ki so se v njegovem času zbrali na mestih
domnevnega Marijinega prikazovanja; tudi danes ob čisto navadnih
letih Sveto goro pri Gorici povprečno obišče okrog 100 000 ljudi.
»Marijine družbe« so bile najbolj množične katoliške organizacije,
njihovo članstvo je na vrhuncu štelo več kot 30 000 članov. Mariji je
neposredno ali posredno namenjen večji del slovenskih ljudskih mo-
litev, ki jih je izbral Vilko Novak; posebej zbrane pesmi in molitve v
knjigah Zmage Kumer in Marije Stanonik to le potrjujejo.3
Trubar in Slomšek – vsak v svojem času v razmiku 300 let – ugo-
tavljata:
Trubar: »Tukai mi slišimo, de pr tih bozih ludeh vselei več vela
Divica Maria inu ti svetniki, koker sam Bug oli Jezus, nega Syn.« In
pravi, da katoliški duhovniki »dopuste dečlom naprei peti, de vselei
več na Divico Maryo in na svetnike kličejo, čestee inu česče v misli
imajo koker Boga ali nega Synu Jezusa Kristusa«.4 Slomšek: »Kako
2 Emigrantska literatura – program blankističnih beguncev iz Komune. V: Marx,
Engels, Lenin o religiji in cerkvi, Ljubljana: Komunist 1980, str. 217.
3 O Marijinih družbah na Slovenskem izčrpno Drago Zalar: Marijine družbe na Sloven-
skem. Ljubljana: Družina 2001; Vilko Novak: Slovenske ljudske molitve. Ljubljana: Dru-
žina 1983; Zmaga Kumer: Lepa si, roža Marija. Zbirka slovenskih ljudskih pesmi o Mariji.
Celje: Mohorjeva družba 1988; Marija Stanonik (ur.): Stare slovenske molitve. Ljubljana:
Družina 2013.
4 Primož Trubar: Catechismus z dveima izlagama. Tübingen1575. V: Zbrana dela
Primoža Trubarja II. Ur. Igor Grdina, ur. II. knjige Fanika Krajnc -Vrečko. Ljubljana:
Rokus in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar 2003, str. 192, 191.
141
samostojne slovenske države posvetitev slovesno ponovili). Pri tem
seveda ne gre pozabiti, da je Marija že dolgo tudi Velika mati Avstrije,
pa Kraljica Hrvatov, Madžarov, Portugalcev, da ne govorimo o Poljakih,
kjer so jo za kraljico Poljske hoteli nekateri (sicer neuspešno) razglasi-
ti celo v parlamentu. Vsi poznamo, kaj pomeni Madonna pri Italijanih
ali Nuestra Señora pri Špancih, saj je celo Engels leta 1874 po srečanju s
španskimi anarhisti in socialisti zapisal, da so strašno bojeviti ateisti,
da pa je zanje »verovati v Devico Marijo nekaj povsem drugega, vanjo
mora verovati vsak pošten (španski) socialist«.2
Da Marijino čaščenje ni (bilo) le nekaj uradno cerkvenega, ampak
hkrati zelo ljudsko slovenskega, pričajo visoke številke, deset in deset
tisoči romarjev v Marjinih središčih od Trubarja do danes. Trubar
sam govori o več tisoč ljudeh, ki so se v njegovem času zbrali na mestih
domnevnega Marijinega prikazovanja; tudi danes ob čisto navadnih
letih Sveto goro pri Gorici povprečno obišče okrog 100 000 ljudi.
»Marijine družbe« so bile najbolj množične katoliške organizacije,
njihovo članstvo je na vrhuncu štelo več kot 30 000 članov. Mariji je
neposredno ali posredno namenjen večji del slovenskih ljudskih mo-
litev, ki jih je izbral Vilko Novak; posebej zbrane pesmi in molitve v
knjigah Zmage Kumer in Marije Stanonik to le potrjujejo.3
Trubar in Slomšek – vsak v svojem času v razmiku 300 let – ugo-
tavljata:
Trubar: »Tukai mi slišimo, de pr tih bozih ludeh vselei več vela
Divica Maria inu ti svetniki, koker sam Bug oli Jezus, nega Syn.« In
pravi, da katoliški duhovniki »dopuste dečlom naprei peti, de vselei
več na Divico Maryo in na svetnike kličejo, čestee inu česče v misli
imajo koker Boga ali nega Synu Jezusa Kristusa«.4 Slomšek: »Kako
2 Emigrantska literatura – program blankističnih beguncev iz Komune. V: Marx,
Engels, Lenin o religiji in cerkvi, Ljubljana: Komunist 1980, str. 217.
3 O Marijinih družbah na Slovenskem izčrpno Drago Zalar: Marijine družbe na Sloven-
skem. Ljubljana: Družina 2001; Vilko Novak: Slovenske ljudske molitve. Ljubljana: Dru-
žina 1983; Zmaga Kumer: Lepa si, roža Marija. Zbirka slovenskih ljudskih pesmi o Mariji.
Celje: Mohorjeva družba 1988; Marija Stanonik (ur.): Stare slovenske molitve. Ljubljana:
Družina 2013.
4 Primož Trubar: Catechismus z dveima izlagama. Tübingen1575. V: Zbrana dela
Primoža Trubarja II. Ur. Igor Grdina, ur. II. knjige Fanika Krajnc -Vrečko. Ljubljana:
Rokus in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar 2003, str. 192, 191.
141
