Page 142 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 142
[TUDIJSKI VE^ERI
Marko Kerševan
MARIJINO ^A[^ENJE
IN LJUDSKA RELIGIOZNOST:
PROTESTANTSKI POGLED
OD TRUBARJA DO DANES
Marijino čaščenje je nekaj zelo katoliškega; za nekatere celo najbolj
vidna katoliška specifičnost znotraj krščanskega. (Karl Barth je zato
imel za potrebno posebej poudariti, da rimskokatoliško krščanstvo
ne stoji in pade z Marijinim čaščenjem …1) Navsezadnje sta bili tudi
dve zadnji dogmi, ki ju je neki papež izrecno razglasil, posvečeni Ma-
riji: dogma o brezmadežnem spočetju Marije leta 1854 in dogma o
Marijinem vnebovzetju leta1950. Tudi najnovejši cerkveni dokumen-
ti od Dogmatične konstitucije o cerkvi II. vatikanskega koncila (poglavje
VIII, t. 52–69) do tako rekoč vseh enciklik Janeza Pavla II. in Benedik-
ta XVI. sklenejo s povzdigovanjem Marije. Posebej je posvečena Ma-
riji okrožnica Janeza Pavla II. iz leta 1987 O Odrešenikovi Materi, ki
povzema in aktualizira katoliški pogled na Marijo in jo bomo v pre-
davanju zato še srečali.
Marijino čaščenje je tudi nekaj zelo slovensko katoliškega. O tem pri-
čajo imena številnih krajev (tipa Šmarje ipd.), množica Mariji posveče-
nih cerkva, Marijina romarska središča in poti, lepo razporejena po vseh
slovenskih deželah (med njimi (Brezje, Sveta gora, Ptujska gora, Višar-
je …), uradni praznik 15. avgust, pa tudi ponovno in ponovno posveče-
vanje slovenskega naroda Mariji in razglašanje Slovencev za »Marijin
narod« (škofa Jeglič ob 4. katoliškem shodu leta 1913 v Ljubljani, potem
ko je brezjanska Marija Pomagaj ob slovesnem kronanju njene »milo-
stne podobe« leta 1907 postala Kraljica Slovencev; škof Rožman leta
1943, spodbujen s sporočilom iz Fatime oziroma z razkritjem ene od
»Fatimskih skrivnosti«; leta 1992, ko so slovenski škofje po razglasitvi
1 Karl Barth: Ad limina apostolorum. Basel: EVZ 1967, str. 66 (Ein Brief in Sachen
Mariologie).
140
Marko Kerševan
MARIJINO ^A[^ENJE
IN LJUDSKA RELIGIOZNOST:
PROTESTANTSKI POGLED
OD TRUBARJA DO DANES
Marijino čaščenje je nekaj zelo katoliškega; za nekatere celo najbolj
vidna katoliška specifičnost znotraj krščanskega. (Karl Barth je zato
imel za potrebno posebej poudariti, da rimskokatoliško krščanstvo
ne stoji in pade z Marijinim čaščenjem …1) Navsezadnje sta bili tudi
dve zadnji dogmi, ki ju je neki papež izrecno razglasil, posvečeni Ma-
riji: dogma o brezmadežnem spočetju Marije leta 1854 in dogma o
Marijinem vnebovzetju leta1950. Tudi najnovejši cerkveni dokumen-
ti od Dogmatične konstitucije o cerkvi II. vatikanskega koncila (poglavje
VIII, t. 52–69) do tako rekoč vseh enciklik Janeza Pavla II. in Benedik-
ta XVI. sklenejo s povzdigovanjem Marije. Posebej je posvečena Ma-
riji okrožnica Janeza Pavla II. iz leta 1987 O Odrešenikovi Materi, ki
povzema in aktualizira katoliški pogled na Marijo in jo bomo v pre-
davanju zato še srečali.
Marijino čaščenje je tudi nekaj zelo slovensko katoliškega. O tem pri-
čajo imena številnih krajev (tipa Šmarje ipd.), množica Mariji posveče-
nih cerkva, Marijina romarska središča in poti, lepo razporejena po vseh
slovenskih deželah (med njimi (Brezje, Sveta gora, Ptujska gora, Višar-
je …), uradni praznik 15. avgust, pa tudi ponovno in ponovno posveče-
vanje slovenskega naroda Mariji in razglašanje Slovencev za »Marijin
narod« (škofa Jeglič ob 4. katoliškem shodu leta 1913 v Ljubljani, potem
ko je brezjanska Marija Pomagaj ob slovesnem kronanju njene »milo-
stne podobe« leta 1907 postala Kraljica Slovencev; škof Rožman leta
1943, spodbujen s sporočilom iz Fatime oziroma z razkritjem ene od
»Fatimskih skrivnosti«; leta 1992, ko so slovenski škofje po razglasitvi
1 Karl Barth: Ad limina apostolorum. Basel: EVZ 1967, str. 66 (Ein Brief in Sachen
Mariologie).
140
