Page 144 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 144
[TUDIJSKI VE^ERI
slaboumno, krivoverno veliko kristjanov ravna! Mariji in svetnikom
se vsak dan priporočajo, Boga, Odrešenika in Zveličarja Jezusa Kri-
stusa pa pozabijo. Ali ne vedo, da je on prvi in da svetniki ne morejo
pomagati, če Bog ne da ?«5
Več kot dovolj torej, da izziva protestantski pogled od Trubarja do
danes.
Marija v katoliškem krščanstvu
Za kaj gre pri Marijinem čaščenju, za kaj, kot kaj in zakaj je Mari-
ja čaščena v katoliškem krščanstvu, posebej v njegovi ljudsko religio-
zni plasti? Kakšna je podoba Marije, ko/da je tako čaščena?
Najneposredneje nam to podobo kažejo same Marijine podobe, kipi
in slike v cerkvah, prav do Marijinih »podobic«. O njih imamo – za
slovenski prostor – izčrpno in imenitno študijo umetnostnega zgo-
dovinarja Leva Menašeja.6 Drugače nam Marijino podobo/podobe
prikličejo pred oči Mariji posvečene molitve: od cerkvenih Lavretanskih
litanij do že omenjenih ljudskih molitev in pesmi. V ozadju obeh vrst
podob so – kot njihov izvor, a tudi kot posledica – opredelitve Marije
v katoliškem verskem nauku (in njihova refleksija in sistemizacija v
mariologiji kot posebni veji katoliške teologije).7
Marija je v katoliškem krščanstvu najprej Mati Božja, Theotokos,
Bogorodica. Opredelitev Marije kot theotokos se je v cerkvenem nauku
– izrecno na koncilu v Efezu leta 431– najprej pojavila ob razpravah
o človeški in Božji naravi Jezusa Kristusa, ki sta po uveljavljeni orto-
doksni opredelitvi na kalcedonskem koncilu združeni (»neločeno in
nepomešano«) v eni osebi Jezusa Kristusa. Reklo se je, da je Devica
Marija, ki/ko je rodila človeka Jezusa, rodila tudi Boga. Na to sta se
navezali dve sklepanji, ki ju je pozneje Katoliška cerkev opredelila kot
5 Slomškove drobtinice. Uredila Zmaga Kumer. Ljubljana: Družina 2001 (Misel k
prvemu novembru, Vsem svetim.)
6 Lev Menaše: Marija v slovenski umetnosti. Celje: Mohorjeva družba 1997.
7 Za sedanji katoliški nauk so odločilni: besedilo v dogmatični konstituciji O Cerkvi
II. vatikanskega koncila (pogl. 8); uradni Katekizem katoliške Cerkve iz leta 1992,
posebej t. 484–511 in 721–726; okrožnica O Odrešenikovi Materi Janeza Pavla II. iz
leta 1987.
142
slaboumno, krivoverno veliko kristjanov ravna! Mariji in svetnikom
se vsak dan priporočajo, Boga, Odrešenika in Zveličarja Jezusa Kri-
stusa pa pozabijo. Ali ne vedo, da je on prvi in da svetniki ne morejo
pomagati, če Bog ne da ?«5
Več kot dovolj torej, da izziva protestantski pogled od Trubarja do
danes.
Marija v katoliškem krščanstvu
Za kaj gre pri Marijinem čaščenju, za kaj, kot kaj in zakaj je Mari-
ja čaščena v katoliškem krščanstvu, posebej v njegovi ljudsko religio-
zni plasti? Kakšna je podoba Marije, ko/da je tako čaščena?
Najneposredneje nam to podobo kažejo same Marijine podobe, kipi
in slike v cerkvah, prav do Marijinih »podobic«. O njih imamo – za
slovenski prostor – izčrpno in imenitno študijo umetnostnega zgo-
dovinarja Leva Menašeja.6 Drugače nam Marijino podobo/podobe
prikličejo pred oči Mariji posvečene molitve: od cerkvenih Lavretanskih
litanij do že omenjenih ljudskih molitev in pesmi. V ozadju obeh vrst
podob so – kot njihov izvor, a tudi kot posledica – opredelitve Marije
v katoliškem verskem nauku (in njihova refleksija in sistemizacija v
mariologiji kot posebni veji katoliške teologije).7
Marija je v katoliškem krščanstvu najprej Mati Božja, Theotokos,
Bogorodica. Opredelitev Marije kot theotokos se je v cerkvenem nauku
– izrecno na koncilu v Efezu leta 431– najprej pojavila ob razpravah
o človeški in Božji naravi Jezusa Kristusa, ki sta po uveljavljeni orto-
doksni opredelitvi na kalcedonskem koncilu združeni (»neločeno in
nepomešano«) v eni osebi Jezusa Kristusa. Reklo se je, da je Devica
Marija, ki/ko je rodila človeka Jezusa, rodila tudi Boga. Na to sta se
navezali dve sklepanji, ki ju je pozneje Katoliška cerkev opredelila kot
5 Slomškove drobtinice. Uredila Zmaga Kumer. Ljubljana: Družina 2001 (Misel k
prvemu novembru, Vsem svetim.)
6 Lev Menaše: Marija v slovenski umetnosti. Celje: Mohorjeva družba 1997.
7 Za sedanji katoliški nauk so odločilni: besedilo v dogmatični konstituciji O Cerkvi
II. vatikanskega koncila (pogl. 8); uradni Katekizem katoliške Cerkve iz leta 1992,
posebej t. 484–511 in 721–726; okrožnica O Odrešenikovi Materi Janeza Pavla II. iz
leta 1987.
142
