Page 147 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 147
MARKO KER[EVAN
nu perženo inu ako tiga ne deio, taku Divica Marya inu ty svetniki
nim vse žitnu pole inu vinske gore s točo pobyo inu s kugo pomore.«12
Marija tako postaja velika, mogočna Mati in Devica. Še toliko bolj,
ker/ko dobiva tudi kozmične razsežnosti, ko je simbolično postav
ljena v kozmični kontekst. Znana je upodobitev Marije, ki stoji na
luni/polmesecu, obdana z vencem iz zvezd, »ogrnjena s soncem«. Prav
to pa je opis žene iz Janezove apokalipse (Raz 12, 1), ki jo v cerkvenih
slikah poistovetijo z Marijo. Podoba apokaliptične Marije se je včasih
povezala še s podobo žene, ki bo oziroma katere rod bo »kači glavo
strl«, kot je bilo obljubljeno/napovedano, ko je v raju kača zapelja-
la Evo v greh in smrt (prim. 1 Mz 3,13–16). Marija kot nova Eva,
kot zmagovalka! V nekaterih naših cerkvah lahko vidimo zanimivo
konkretizacijo Marije Zmagovalke: Marija zmagovito stoji na polmese
cu/krivi sablji ali turški glavi.13 Marija, ki je »strla kači glavo«, pa je
simbolizirala tudi zmage nad heretiki, nazadnje nad protestanti.
Poveličevanje Marije (tudi ) v tej podobi je imelo – skoraj dobesedno
– »bojno-mobilizacijsko« vlogo.
Druga znana kozmična upodobitev je Marija kot Morska zvezda.
(Omenja jo tudi Janez Pavel II. v svoji okrožnici.) Ta naj bi po Luthru
izvirala iz napake pri prepisovanju Hieronimovega latinskega prevoda
hebrejskega imena Mirjam/Marija. Mirjam, kar naj bi pomenilo »stil-
la maris« (kapljica morja), je postala »Stella Maris«, Zvezda morja.14
Marija kot mati Božja je s čaščenjem v ljudski religioznosti po
vzdignjena v Božansko Mater, Veliko Mater. Vsekakor v ljudski religi-
12 Trubar, Catechismus 1575 (gl. op. 4), str. 180. Trubar spričo zidave cerkva »zdai
na le-tei gori oli dolu, zdai na drugi oli trety gorri oli hribu, zdai enimu, zdai
drugimu svetniku, zdai na tei gorri oli hribu, na puli oli v gozdu, tei Divici Mary,«
očita duhovnikom in menihom: »O vi molčeči psy, [...] kir vi [...] te boge preproste
ludi inu te vaše ovčice pustite zapelati timu zludiu, s to pravo bessedo božyo inu
s tem katekizmom ne stoyite zuper inu ne vučite, [...] h timu vsimu molčite inu
[...] h takim dalnim, vražym cerqvom s kryži inu s processami z drugimi red ho-
dite inu te gurne maše dopernašate,« nato pa jih s sklicevanjem na Mt 23,13
opomni, »kakovo večno martro« bodo trpeli v peklu. Prav tam, str. 180, 182–183.
13 O takih upodobitvah Marije Zmagovalke in/kot Apokaliptične žene – pri nas na
primer v cerkvi sv. Ahaca nad Turjakom iz 16.stoletja – Lev Menaše v omenjenem
delu (op. 6), str. 94–95: o vlogi Marijinega čaščenja in takih Marijinih podob v
protireformaciji, tudi pri Hrenu, str. 33–38.
14 Tudi Lev Menaše v svojem delu, str. 103–104.
145
nu perženo inu ako tiga ne deio, taku Divica Marya inu ty svetniki
nim vse žitnu pole inu vinske gore s točo pobyo inu s kugo pomore.«12
Marija tako postaja velika, mogočna Mati in Devica. Še toliko bolj,
ker/ko dobiva tudi kozmične razsežnosti, ko je simbolično postav
ljena v kozmični kontekst. Znana je upodobitev Marije, ki stoji na
luni/polmesecu, obdana z vencem iz zvezd, »ogrnjena s soncem«. Prav
to pa je opis žene iz Janezove apokalipse (Raz 12, 1), ki jo v cerkvenih
slikah poistovetijo z Marijo. Podoba apokaliptične Marije se je včasih
povezala še s podobo žene, ki bo oziroma katere rod bo »kači glavo
strl«, kot je bilo obljubljeno/napovedano, ko je v raju kača zapelja-
la Evo v greh in smrt (prim. 1 Mz 3,13–16). Marija kot nova Eva,
kot zmagovalka! V nekaterih naših cerkvah lahko vidimo zanimivo
konkretizacijo Marije Zmagovalke: Marija zmagovito stoji na polmese
cu/krivi sablji ali turški glavi.13 Marija, ki je »strla kači glavo«, pa je
simbolizirala tudi zmage nad heretiki, nazadnje nad protestanti.
Poveličevanje Marije (tudi ) v tej podobi je imelo – skoraj dobesedno
– »bojno-mobilizacijsko« vlogo.
Druga znana kozmična upodobitev je Marija kot Morska zvezda.
(Omenja jo tudi Janez Pavel II. v svoji okrožnici.) Ta naj bi po Luthru
izvirala iz napake pri prepisovanju Hieronimovega latinskega prevoda
hebrejskega imena Mirjam/Marija. Mirjam, kar naj bi pomenilo »stil-
la maris« (kapljica morja), je postala »Stella Maris«, Zvezda morja.14
Marija kot mati Božja je s čaščenjem v ljudski religioznosti po
vzdignjena v Božansko Mater, Veliko Mater. Vsekakor v ljudski religi-
12 Trubar, Catechismus 1575 (gl. op. 4), str. 180. Trubar spričo zidave cerkva »zdai
na le-tei gori oli dolu, zdai na drugi oli trety gorri oli hribu, zdai enimu, zdai
drugimu svetniku, zdai na tei gorri oli hribu, na puli oli v gozdu, tei Divici Mary,«
očita duhovnikom in menihom: »O vi molčeči psy, [...] kir vi [...] te boge preproste
ludi inu te vaše ovčice pustite zapelati timu zludiu, s to pravo bessedo božyo inu
s tem katekizmom ne stoyite zuper inu ne vučite, [...] h timu vsimu molčite inu
[...] h takim dalnim, vražym cerqvom s kryži inu s processami z drugimi red ho-
dite inu te gurne maše dopernašate,« nato pa jih s sklicevanjem na Mt 23,13
opomni, »kakovo večno martro« bodo trpeli v peklu. Prav tam, str. 180, 182–183.
13 O takih upodobitvah Marije Zmagovalke in/kot Apokaliptične žene – pri nas na
primer v cerkvi sv. Ahaca nad Turjakom iz 16.stoletja – Lev Menaše v omenjenem
delu (op. 6), str. 94–95: o vlogi Marijinega čaščenja in takih Marijinih podob v
protireformaciji, tudi pri Hrenu, str. 33–38.
14 Tudi Lev Menaše v svojem delu, str. 103–104.
145
