Page 153 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 153
MARKO KER[EVAN
Vidimo lahko, kako je svetogorska Marija nastala iz ljudske ini-
ciative, vključena v znotrajverske in medverske konf likte,22 v napeta
razmerja med Katoliško cerkvijo in posvetno oblastjo v različnih
obdobjih, kako je dobila za Slovence nacionalni pomen, zaradi česar
je imela posebno težo tudi v odnosih med Vatikanom in novo jugo-
slovansko državo in v odnosih nove državne oblasti do Cerkve in
vernikov. Ob tem pa je Sveta gora vseskozi ohranila izvorno, ljudsko
vlogo kot mesto »iskanja milosti« v osebnih in skupnih zadevah.
Pregled in analiza romarskih prošenj in zahval v omenjenih dveh
diplomskih nalogah iz leta 1994 in 2007 kaže prevladovanje vedno
istih (čeprav ne vedno enakih) prošenj in zahval za zdravje, za po-
moč v osebnih, medosebnih in družinskih zadevah, a tudi za uspeh
v šoli, za zaposlitev in poklic, zase in za bližnje. V manjši meri pa so
tu tudi prošnje/zahvale, ki odražajo politično dogajanje, namreč
prošnje/zahvale za Slovenijo in njeno samostojnost, za mir v svetu.
Eden od poslancev državnega zbora se leta 2000 zahvaljuje tudi za
novo vlado … Med romarji so pretežno Slovenci, tudi izseljenci, a
tudi Italijani, Hrvati, Avstrijci, posamezni obiskovalci iz različnih
dežel (Čile, Nizozemska, Ukrajina). Povsem prevladujejo formula-
cije »Prosim te, Marija« ali »Hvala ti, Marija« za … (zdravje, notranjo
moč, pogum, uspeh, milost …) zase ali za bližnje. Marijo prosijo ali
se ji zahvaljujejo tudi za milost ali usmiljenje. »Pravoverne« formu-
lacije, naj Marija, prosi za posameznika ali skupino Jezusa ali Boga«,
so zelo redke!
22 Trubar v prikazu razmer v papeški Cerkvi piše, da je »mlada, nesramna in vlaču-
garska ženska« pozivala h gradnji cerkve pri Gornjem gradu, češ da »Devica
Marija odslej v cerkvi na gori pri Gorici in Solkanu [...] noče več prebivati, ker ji,
kot pravi, farji poberejo najboljše plašče, obleke in najlepše tančice, ki jih verniki
prinašajo in darujejo Devici Mariji, ter jih podarjajo svojim kuharicam, [...] njih
predstojniki in dušni pastirji pa kradejo njen denar ter ga nekoristno zapravljajo«.
Posvetilo kralju in nadvojvodi Maksimilijanu 1562. V: Zbrana dela Primoža Trubar-
ja XI. Ur. Jonatan Vinkler, ur. XI. knjige Edvard Vrečko, iz nemščine prevedel Edvard
Vrečko. Ljubljana: Pedagoški inštitut 2011, str. 474. Izdaja na CD.
151
Vidimo lahko, kako je svetogorska Marija nastala iz ljudske ini-
ciative, vključena v znotrajverske in medverske konf likte,22 v napeta
razmerja med Katoliško cerkvijo in posvetno oblastjo v različnih
obdobjih, kako je dobila za Slovence nacionalni pomen, zaradi česar
je imela posebno težo tudi v odnosih med Vatikanom in novo jugo-
slovansko državo in v odnosih nove državne oblasti do Cerkve in
vernikov. Ob tem pa je Sveta gora vseskozi ohranila izvorno, ljudsko
vlogo kot mesto »iskanja milosti« v osebnih in skupnih zadevah.
Pregled in analiza romarskih prošenj in zahval v omenjenih dveh
diplomskih nalogah iz leta 1994 in 2007 kaže prevladovanje vedno
istih (čeprav ne vedno enakih) prošenj in zahval za zdravje, za po-
moč v osebnih, medosebnih in družinskih zadevah, a tudi za uspeh
v šoli, za zaposlitev in poklic, zase in za bližnje. V manjši meri pa so
tu tudi prošnje/zahvale, ki odražajo politično dogajanje, namreč
prošnje/zahvale za Slovenijo in njeno samostojnost, za mir v svetu.
Eden od poslancev državnega zbora se leta 2000 zahvaljuje tudi za
novo vlado … Med romarji so pretežno Slovenci, tudi izseljenci, a
tudi Italijani, Hrvati, Avstrijci, posamezni obiskovalci iz različnih
dežel (Čile, Nizozemska, Ukrajina). Povsem prevladujejo formula-
cije »Prosim te, Marija« ali »Hvala ti, Marija« za … (zdravje, notranjo
moč, pogum, uspeh, milost …) zase ali za bližnje. Marijo prosijo ali
se ji zahvaljujejo tudi za milost ali usmiljenje. »Pravoverne« formu-
lacije, naj Marija, prosi za posameznika ali skupino Jezusa ali Boga«,
so zelo redke!
22 Trubar v prikazu razmer v papeški Cerkvi piše, da je »mlada, nesramna in vlaču-
garska ženska« pozivala h gradnji cerkve pri Gornjem gradu, češ da »Devica
Marija odslej v cerkvi na gori pri Gorici in Solkanu [...] noče več prebivati, ker ji,
kot pravi, farji poberejo najboljše plašče, obleke in najlepše tančice, ki jih verniki
prinašajo in darujejo Devici Mariji, ter jih podarjajo svojim kuharicam, [...] njih
predstojniki in dušni pastirji pa kradejo njen denar ter ga nekoristno zapravljajo«.
Posvetilo kralju in nadvojvodi Maksimilijanu 1562. V: Zbrana dela Primoža Trubar-
ja XI. Ur. Jonatan Vinkler, ur. XI. knjige Edvard Vrečko, iz nemščine prevedel Edvard
Vrečko. Ljubljana: Pedagoški inštitut 2011, str. 474. Izdaja na CD.
151
