Page 151 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 151
MARKO KER[EVAN
Oglejmo si to raznolikost in prepletenost cerkvenega in ljudskega
v Marijinem čaščenju, vanj vloženih in iz njega izvajanih interesov na
treh zgodovinskih primerih treh Marijinih svetišč in romarskih poti,
dveh domačih in enega v tujini. Pri domačih se bomo oprli na tri
diplomske naloge na Filozofski fakulteti in v njih pregledano rele
vantno literaturo.20
Sveta gora pri Gorici
Začetke čaščenja na Skalnici (ogorčeno) omenja že Trubar, saj se
je vse začelo v njegovem času, tako rekoč pred njegovimi očmi. Sveto
goro pri Gorici uvršča med cerkve, ki so bili sezidane po zaslugi »hu-
dičevih, ležnivih bab, kurb inu hudih ljudi«.21 Leta 1539 naj bi se
pastirici Urški Ferligoj prikazala Marija z Jezusom in ji naročila: Povej
ljudstvu, naj mi tukaj pozida hišo in me milosti prosi. Leta 1541 se
kranjski deželni stanovi že pritožujejo: »V zadnjem času se je osnova-
lo romarsko svetišče nad Solkanom (…) Tja zahajajo množice vseh
20 Metka Rome, Mojca Zaplotnik: Prikaz Marijinega čaščenja na osnovi katoliške in na-
božne vsebine pri Slovencih, FF UL 1991; Gabrijela Rebec Škrinjar: Marijino čaščenje
na Slovenskem na osnovi Marijinih praznikov in božjih poti. FF UL 1994; Maruša Mavri:
Romarji in romarske prošnje na primeru Svete gore pri Gorici. FF UL 2007. – Naloge pri
tem povzemajo starejšo literaturo o Marijinem čaščenju na Slovenskem, npr: Franc
Rihar: Marija v zarji slave. Pregled zgodovine Marijinega čaščenja. Celovec: Družba
svetega Mohorja 1909; Viktor Kragl: Marija in Slovenci. Zgodovinske šmarnice. Ljub
ljana 1955; Odilo Hajnšek OFM: Marijine božje poti. Celovec: Družba svetega
Mohorja 1971; Jože Dolenc: Marija v slovenskih legendah. Koper: Ognjišče 1987;
Franci Petrič: Duša le pojdi z mano. Božje poti na Slovenskem. Ljubljana: Družina 1995.
Prav tako posamezne publikacije o Sveti gori in Brezjah, npr.: Sveta gora 1539–1989.
Gorica: Mohorjeva družba 1990; Pavel Krajnik: Marijina hiša. Ljubljana-Sveta gora
1989; Brezjanski zbornik 2000. Ljubljana: Družina 2000.
21 Trubar piše: »Natu vi, mui lubi Krainci inu Sloveni, vas zveistu opominam inu na
božym meistu prossim, spumnite inu vprašajte, skuzi koga, koku inu kadai so
le-te ene nove cerqve v naših deželah, per našyh časih inu pumnenu gori prišle, so
sezydane inu k nim tulikain blaga prišlu inu perneslu, koker na tei gorri per
Gorici, per Gornim Gradu, pod Gradcom [Dvor] nad Lublana, na Silevici, nad
Laškim, na Brvniku, na Kumi inu drugdi. Ne so li vse tiste cerqve le od tih hudi-
čevih, ležnivih bab, kurb inu hudih ludi gori prišle? H timu so ty fary, menihi,
cehmoštri inu mežnary zavolo nih trebuha, redle pomagali s temi ležnyvimi caih
ni, kir so pravili inu falš pryčovali, kir bi se per tacih cerqvah bili sturili.« Catechi-
smus 1575 (gl. op. 4), str. 181.
149
Oglejmo si to raznolikost in prepletenost cerkvenega in ljudskega
v Marijinem čaščenju, vanj vloženih in iz njega izvajanih interesov na
treh zgodovinskih primerih treh Marijinih svetišč in romarskih poti,
dveh domačih in enega v tujini. Pri domačih se bomo oprli na tri
diplomske naloge na Filozofski fakulteti in v njih pregledano rele
vantno literaturo.20
Sveta gora pri Gorici
Začetke čaščenja na Skalnici (ogorčeno) omenja že Trubar, saj se
je vse začelo v njegovem času, tako rekoč pred njegovimi očmi. Sveto
goro pri Gorici uvršča med cerkve, ki so bili sezidane po zaslugi »hu-
dičevih, ležnivih bab, kurb inu hudih ljudi«.21 Leta 1539 naj bi se
pastirici Urški Ferligoj prikazala Marija z Jezusom in ji naročila: Povej
ljudstvu, naj mi tukaj pozida hišo in me milosti prosi. Leta 1541 se
kranjski deželni stanovi že pritožujejo: »V zadnjem času se je osnova-
lo romarsko svetišče nad Solkanom (…) Tja zahajajo množice vseh
20 Metka Rome, Mojca Zaplotnik: Prikaz Marijinega čaščenja na osnovi katoliške in na-
božne vsebine pri Slovencih, FF UL 1991; Gabrijela Rebec Škrinjar: Marijino čaščenje
na Slovenskem na osnovi Marijinih praznikov in božjih poti. FF UL 1994; Maruša Mavri:
Romarji in romarske prošnje na primeru Svete gore pri Gorici. FF UL 2007. – Naloge pri
tem povzemajo starejšo literaturo o Marijinem čaščenju na Slovenskem, npr: Franc
Rihar: Marija v zarji slave. Pregled zgodovine Marijinega čaščenja. Celovec: Družba
svetega Mohorja 1909; Viktor Kragl: Marija in Slovenci. Zgodovinske šmarnice. Ljub
ljana 1955; Odilo Hajnšek OFM: Marijine božje poti. Celovec: Družba svetega
Mohorja 1971; Jože Dolenc: Marija v slovenskih legendah. Koper: Ognjišče 1987;
Franci Petrič: Duša le pojdi z mano. Božje poti na Slovenskem. Ljubljana: Družina 1995.
Prav tako posamezne publikacije o Sveti gori in Brezjah, npr.: Sveta gora 1539–1989.
Gorica: Mohorjeva družba 1990; Pavel Krajnik: Marijina hiša. Ljubljana-Sveta gora
1989; Brezjanski zbornik 2000. Ljubljana: Družina 2000.
21 Trubar piše: »Natu vi, mui lubi Krainci inu Sloveni, vas zveistu opominam inu na
božym meistu prossim, spumnite inu vprašajte, skuzi koga, koku inu kadai so
le-te ene nove cerqve v naših deželah, per našyh časih inu pumnenu gori prišle, so
sezydane inu k nim tulikain blaga prišlu inu perneslu, koker na tei gorri per
Gorici, per Gornim Gradu, pod Gradcom [Dvor] nad Lublana, na Silevici, nad
Laškim, na Brvniku, na Kumi inu drugdi. Ne so li vse tiste cerqve le od tih hudi-
čevih, ležnivih bab, kurb inu hudih ludi gori prišle? H timu so ty fary, menihi,
cehmoštri inu mežnary zavolo nih trebuha, redle pomagali s temi ležnyvimi caih
ni, kir so pravili inu falš pryčovali, kir bi se per tacih cerqvah bili sturili.« Catechi-
smus 1575 (gl. op. 4), str. 181.
149
