Page 154 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 154
[TUDIJSKI VE^ERI
Brezje
Zgodovina brezjanske Marije Pomagaj je krajša. Drugače kakor na
Sveti gori ali v Fatimi se ni začela z Marijinim prikazovanjem; na
njenem začetku je bila samo Marijina podoba. Njen začetek je povezan
z njeno sliko.
Lucas Cranach (starejši, 1472–1553) je naslikal več Marijinih slik
z Jezusom. Bil je sicer zavzet protestant, celo Luthrov osebni prijatelj,
priča na njegovi poroki in boter njegovega prvega sina (Luther pa
boter njegovi hčeri). Bil je znamenit portretist (tudi Luthra in cesarja
Karla V.) in slikar biblijskih motivov, a kot njegov sin Lucas (1515–
1586) tudi avtor bojevitih protikatoliških ilustracij. Kot številni ume-
tniki tistih časov pa je slikal za različne naročnike, tudi katoliške.
Tako so nastale tudi slike Marije z otrokom. (Eno od njih naj bi imel
tudi Luther v svoji sobi še leta 1532).23 Slika »ljubeznive Marije«,
ljubeče matere z otrokom, narisane po legendi, ki pripoveduje o Ma-
rijinem begu z malim Jezusom v Egipt, je postala zelo priljubljena in
njene kopije naj bi bile v mnogih cerkvah v alpskih deželah. Eno takih
je videl tudi župnik Ažbe iz Mošenj v Innsbrucku, prinesel domov
njeno podobico ter leta 1800 naročil slikarju Leopoldu Layerju, da po
njej izdela sliko za kapelo na Brezjah. Slika je bila ljudem tudi pri nas
zelo všeč. K začetnemu uspehu so ji pomagali Francozi in Napoleon.
Francoska zasedba 1809–1813 in vojna s svojimi stiskami je spodbu-
jala procesije na Brezje. Mimogrede: Francozi so odpravili vse verske
praznike, razen 15. avgusta (Marijinega vnebovzetja), ker je bil to –
Napoleonov rojstni dan. Slikarja so Francozi zaprli, ker da je v času,
ko ni bilo zadosti naročil, ponarejal denar. V ječi se je zaobljubil – in
obljubo potem držal – da poslika celotno kapelo z Marijino sliko.
Za tem je zanimanje za Brezje usihalo, okrog leta 1860 pa so se
spet slišale novice o izrednih uslišanjih Marije Pomagaj. Zaradi pre-
teče kolere so oblasti sredi osemdesetih let romanja prepovedale, a je
zaradi strahu in stisk prav zato prihajalo na Brezje vedno več ljudi.
Leta 1900 je kardinal Missia posvetil novo veliko cerkev, malo pred
23 Po Martin H. Jung: Die Reformation: Theologen, Politiker, Künstler. Göttingen: Van-
denhoeck & Ruprecht 2008. (Lucas Cranach), str. 162–169.
152
Brezje
Zgodovina brezjanske Marije Pomagaj je krajša. Drugače kakor na
Sveti gori ali v Fatimi se ni začela z Marijinim prikazovanjem; na
njenem začetku je bila samo Marijina podoba. Njen začetek je povezan
z njeno sliko.
Lucas Cranach (starejši, 1472–1553) je naslikal več Marijinih slik
z Jezusom. Bil je sicer zavzet protestant, celo Luthrov osebni prijatelj,
priča na njegovi poroki in boter njegovega prvega sina (Luther pa
boter njegovi hčeri). Bil je znamenit portretist (tudi Luthra in cesarja
Karla V.) in slikar biblijskih motivov, a kot njegov sin Lucas (1515–
1586) tudi avtor bojevitih protikatoliških ilustracij. Kot številni ume-
tniki tistih časov pa je slikal za različne naročnike, tudi katoliške.
Tako so nastale tudi slike Marije z otrokom. (Eno od njih naj bi imel
tudi Luther v svoji sobi še leta 1532).23 Slika »ljubeznive Marije«,
ljubeče matere z otrokom, narisane po legendi, ki pripoveduje o Ma-
rijinem begu z malim Jezusom v Egipt, je postala zelo priljubljena in
njene kopije naj bi bile v mnogih cerkvah v alpskih deželah. Eno takih
je videl tudi župnik Ažbe iz Mošenj v Innsbrucku, prinesel domov
njeno podobico ter leta 1800 naročil slikarju Leopoldu Layerju, da po
njej izdela sliko za kapelo na Brezjah. Slika je bila ljudem tudi pri nas
zelo všeč. K začetnemu uspehu so ji pomagali Francozi in Napoleon.
Francoska zasedba 1809–1813 in vojna s svojimi stiskami je spodbu-
jala procesije na Brezje. Mimogrede: Francozi so odpravili vse verske
praznike, razen 15. avgusta (Marijinega vnebovzetja), ker je bil to –
Napoleonov rojstni dan. Slikarja so Francozi zaprli, ker da je v času,
ko ni bilo zadosti naročil, ponarejal denar. V ječi se je zaobljubil – in
obljubo potem držal – da poslika celotno kapelo z Marijino sliko.
Za tem je zanimanje za Brezje usihalo, okrog leta 1860 pa so se
spet slišale novice o izrednih uslišanjih Marije Pomagaj. Zaradi pre-
teče kolere so oblasti sredi osemdesetih let romanja prepovedale, a je
zaradi strahu in stisk prav zato prihajalo na Brezje vedno več ljudi.
Leta 1900 je kardinal Missia posvetil novo veliko cerkev, malo pred
23 Po Martin H. Jung: Die Reformation: Theologen, Politiker, Künstler. Göttingen: Van-
denhoeck & Ruprecht 2008. (Lucas Cranach), str. 162–169.
152
