Page 150 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 150
[TUDIJSKI VE^ERI
bolj kot dogmatsko-teološka opredeljevanja zanimajo predstave in
razumevanja Marije v ljudski religioznosti. Z ljudsko religioznostjo19
označujemo tisto, kar in kakor ljudje dejansko verujejo in prakticira-
jo in kar se razlikuje od uradno – po religioznih ustanovah in profe-
sionalcih – formuliranih, zahtevanih ali ponujanih opredelitev in
praks. Razlikuje pa se zato, ker navadni verniki po eni strani ne veru-
jejo in sprejemajo vsega, kar uče in zahtevajo njihove cerkvene insti-
tucije, po drugi strani pa verujejo in sprejemajo še marsikaj, kar nji-
hove uradne religije ne poznajo/priznajo. Ljudske izbire in povezave,
poudarki ali omalovaževanja/»pozabljanja« in interpretacije so pogo-
jene in spodbujene s specifičnimi položaji, (z)možnostmi in interesi,
stiskami in upanji, ki niso enaki položajem, pogledom in interesom
cerkvenih ustanov in profesionalcev. Uradna cerkvena religija in ljud-
ska religioznost ne živita ena brez druge ali ena mimo druge, temveč
se medsebojno oplajata in spodbujata, a tudi druga drugo nadzoru-
jeta in »filtrirata«. Od socialnega, kulturnega, političnega konteksta
je odvisno, katera stran kdaj prevladuje, v kateri smeri je vpliv moč-
nejši, kdaj so v ospredju medsebojne povezave in oplajanja, kdaj pa
bolj napetosti, razhajanja in nasprotovanja.
Prav Marija in Marijino čaščenje je v katoliškem krščanstvu privi-
legirano področje srečevanja cerkvene in ljudske religioznosti različ-
nih okolij (socialnih, kulturnih, političnih). V Marijino podobo so
vlagali in iz nje črpali, jo (pre)oblikovali po meri svojih potreb, stisk
in upanj ljudje različnih družbenih položajev, od menihov do srednje-
veških vitezov, celibatnih duhovnikov in poročenih žensk, vladarjev
in preprostih ljudi, mladostnikov/mladostnic in ljudi v »smrtni uri«.
Pa vendar bi lahko rekli, da je bila Marija v verski zgodovini posebej
povezana z deprivilegiranimi, nižjimi sloji, ženskami, zatiranimi
ljudstvi in njihovimi stiskami in upanji. Neki poljska pisec je svoje
delo o Marijinem čaščenju naslovil Punt na kolenih. Kot takšno je bilo
Marijino čaščenje hkrati izziv za »višje« v cerkvi in/ali družbi, da ča-
ščenje nadzorujejo, (pre)usmerjajo, izkoriščajo, spodbujajo ali zavira-
jo in občasno celo zatirajo.
19 Več v Marko Kerševan: Religija in slovenska kultura. Ljudska religioznost, civilna religija
in ateizem v Sloveniji. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete 1989,
posebej str. 12–24, 58–68.
148
bolj kot dogmatsko-teološka opredeljevanja zanimajo predstave in
razumevanja Marije v ljudski religioznosti. Z ljudsko religioznostjo19
označujemo tisto, kar in kakor ljudje dejansko verujejo in prakticira-
jo in kar se razlikuje od uradno – po religioznih ustanovah in profe-
sionalcih – formuliranih, zahtevanih ali ponujanih opredelitev in
praks. Razlikuje pa se zato, ker navadni verniki po eni strani ne veru-
jejo in sprejemajo vsega, kar uče in zahtevajo njihove cerkvene insti-
tucije, po drugi strani pa verujejo in sprejemajo še marsikaj, kar nji-
hove uradne religije ne poznajo/priznajo. Ljudske izbire in povezave,
poudarki ali omalovaževanja/»pozabljanja« in interpretacije so pogo-
jene in spodbujene s specifičnimi položaji, (z)možnostmi in interesi,
stiskami in upanji, ki niso enaki položajem, pogledom in interesom
cerkvenih ustanov in profesionalcev. Uradna cerkvena religija in ljud-
ska religioznost ne živita ena brez druge ali ena mimo druge, temveč
se medsebojno oplajata in spodbujata, a tudi druga drugo nadzoru-
jeta in »filtrirata«. Od socialnega, kulturnega, političnega konteksta
je odvisno, katera stran kdaj prevladuje, v kateri smeri je vpliv moč-
nejši, kdaj so v ospredju medsebojne povezave in oplajanja, kdaj pa
bolj napetosti, razhajanja in nasprotovanja.
Prav Marija in Marijino čaščenje je v katoliškem krščanstvu privi-
legirano področje srečevanja cerkvene in ljudske religioznosti različ-
nih okolij (socialnih, kulturnih, političnih). V Marijino podobo so
vlagali in iz nje črpali, jo (pre)oblikovali po meri svojih potreb, stisk
in upanj ljudje različnih družbenih položajev, od menihov do srednje-
veških vitezov, celibatnih duhovnikov in poročenih žensk, vladarjev
in preprostih ljudi, mladostnikov/mladostnic in ljudi v »smrtni uri«.
Pa vendar bi lahko rekli, da je bila Marija v verski zgodovini posebej
povezana z deprivilegiranimi, nižjimi sloji, ženskami, zatiranimi
ljudstvi in njihovimi stiskami in upanji. Neki poljska pisec je svoje
delo o Marijinem čaščenju naslovil Punt na kolenih. Kot takšno je bilo
Marijino čaščenje hkrati izziv za »višje« v cerkvi in/ali družbi, da ča-
ščenje nadzorujejo, (pre)usmerjajo, izkoriščajo, spodbujajo ali zavira-
jo in občasno celo zatirajo.
19 Več v Marko Kerševan: Religija in slovenska kultura. Ljudska religioznost, civilna religija
in ateizem v Sloveniji. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete 1989,
posebej str. 12–24, 58–68.
148
